7. 9. 2020
Odziv Ministrstvo za pravosodje
I. Vidik varstva osebnih podatkov
Posebne zakonodaje, ki bi urejala to uporabo t. i. »dashcamov« pravni red Republike Slovenije ne določa, zato je potrebno pri obravnavi tega vprašanja izhajati iz splošne (sistemske) ureditve – npr. Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1 in UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2 – popr.). Po naši oceni je uporaba t. i. »dashcam-ov« lahko dopustna na podlagi izjeme iz (c) točke drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Mišljeni so namreč primeri, ko bi se posnetke hranilo le za kratek čas in če bi se jih uporabljalo le za zasebne (domače) namene, t. j. ne za javno objavo in kakšno drugačno razširjanje. Glede na navedeno štejemo zasebno uporabo t. i. »dashcam-ov« (z navedenimi omejitvami) kot nesporno in dopustno.
Uporabnik tovrstnih kamer se z vidika varstva osebnih podatkov šteje za upravljavca osebnih podatkov, ki mora imeti za snemanje tudi pravno podlago, ki pa je v zakonu ni (razen že navedene izjeme glede zasebne oziroma domače uporabe). Pravna podlaga za uporabo, ki ni zgolj zasebna oziroma domača, bi bila podana na podlagi t. i. »testa interesov« – če bi bilo snemanje nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov uporabnika tovrstne kamere, in bi ti interesi očitno prevladali nad interesi drugih udeležencev prometa, ki bi bili pri tem posneti. Predmetni test bi po mnenju Informacijskega pooblaščenca morda prestali vozniki na posebej nevarnih vožnjah s tovorom velike vrednosti ali prevozi v kakšnih drugih posebnih okoliščinah, po mnenju Informacijskega pooblaščenca pa bi bilo težko sprejeti, da bi ga prestale kamere, nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za primer (relativno malo verjetne) prometne nesreče. Drugi udeleženci prometa imajo namreč upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe na javni cesti ne bodo posneti.
II. Kaznovalnopravni vidik
Z vidika prekrškovnega prava Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da so skladno z drugim odstavkom 45. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US) prekrškovni organi upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Navedeno pomeni, da lahko le organi, ki jih kot pristojne za nadzor določa materialni predpis, izvajajo nadzor nad izvrševanjem zakona, uredbe, odloka samoupravne lokalne skupnosti. Če bi nadzor izvajal organ, ki mu materialni predpis ni podelil pristojnost za nadzor, bi to s procesnega vidika pomenilo absolutno bistveno kršitev (prekrškovnega) postopka – druga alineja 62. člena ZP-1. Glede na navedeno, predlog predlagatelja, da bi nadzor poleg Policije in drugih nadzornih organov lahko izvajali prav vsi vozniki motornih vozil, ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.
Ob tem dodatno pojasnjujemo, da posnetkov iz t. i. »dashcamov« ni mogoče enostavno izenačiti s posnetki oziroma meritvami kršitev, ki jih npr. ob nadzoru hitrosti posname Policija (npr. s sistemom Provida). Za prometne prekrške, kjer se v postopku izda plačilni nalog, namreč velja pravilo osebne zaznave prekrška (prvi odstavek 57. člena ZP-1; uradna oseba osebno zazna prekršek). Izjema od pravila je ugotovitev prekrška z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Posnetki oziroma meritve, ki so podlaga za vodenje prekrškovnega postopka (kot rečeno (le) pristojnega nadzornega, prekrškovnega organa), morajo biti kot dokaz pridobljeni s tehničnimi sredstvi oziroma napravami, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 91/15), da so lahko zakonito uporabljeni v prekrškovnem postopku. Prekrškovni postopek je tako mogoče uvesti le, če je uradna oseba sama zaznala prekršek, ali pa ga je uradna oseba ugotovila z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav.
Z vidika uporabe zasebnih video posnetkov kot dokazov v kazenskem postopku pojasnjujemo, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP; Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US) določa načelo proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) in le izjemoma določa nekatere dokazne prepovedi (drugi odstavek 18. člena ZKP). Prosta presoja dokazov se npr. nanaša na zasebne posnetke posameznikov, dokazne prepovedi pa na prekoračitev dovoljenih pooblastil državnih organov. V okviru proste presoje dokazov sodišče presoja tudi sorazmernost uporabe posnetkov kamere glede na pravico do zasebnosti. Uporaba posnetkov v posameznem primeru tako ni avtomatska, prav tako pa ni avtomatsko izključena. V kazenskem postopku se torej lahko predložijo kot dokaz tudi posnetki t. i. »dashcam-ov«, vendar bo njihova dopustnost predmet presoje v konkretnem postopku.
Enako velja za uporabo tovrstnih posnetkov v prekrškovnem postopku. V primeru, ko bi bili posnetki narejeni ob kršitvi pravice do zasebnosti (torej, ko ne moremo govoriti o posnetkih za namen zasebne ali domače rabe in ko tudi ni podana druga pravna podlaga), takšnih posnetkov ni mogoče uporabiti v prekrškovnem postopku. Eden izmed razlogov za vložitev zahteve za sodno varstvo v hitrem prekrškovnem postopku oziroma pritožbe v rednem sodnem postopku je tudi dejstvo, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (četrta alineja 62. člena in 6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1).
III. Vidik morebitne regulacije
Ministrstvo za pravosodje izpostavlja, da področje uporabe t. i. »dashcam-ov« posega v informacijsko in splošno zasebnost posameznika, zato bi bilo potrebno pri morebitni regulaciji uporabe tovrstnih kamer v cestnem prometu zaradi namena varnosti tehtati različne interese v okviru resorne zakonodaje, npr. s področja cestnega prometa, ki je sicer v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo (38. člen Zakona o državni upravi; Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16) in zagotoviti, da je poseg v zasebnost sorazmeren z vrednotami, ki jih bi varovali s snemanjem.
n1info.si/novice/svet/na-ulice-zelijo-namestiti-na-tisoce-kamer-mesto-postaja-podobno-kitajski/
ljubljanainfo.com/novica/lokalno/po-ljubljani-vas-opazuje-snema-542-kamer-kje-so-namescene-kaj-se-zgodi-s-posnetki
www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora
Predlog je imel namen dati pobudo za spremembo zakonodaje tako, da bi bilo snemanje možno in dovoljeno. Tudi sam se odločam za uporabo kamere. Posebno ko na avtocesti pred mano tovornjak prehiteva drugega, razlika v hitrosti pa je morda 2-3km/h. Čas prehitevanja za 16 m dolgo vozilo (16 m + 16 m + 10 m pred vrnitvijo - 42m) je več kot minuta (1) ali pri 100km/h je skoraj 2 km.
Se pravi sprememba zakonodaje in ne iskanje ovir v obstoječih predpisih.
Dodal bi omejitev da se amaterski posnetki lahko uporabijo le v primeru da so oddani največ uro po dogodku.
Se strinjam, morda tudi podaljšanje časa za oddajo do 23:59 oz. na dan posnetka v primeru da je avtor oddaljen od najboljžje PP več kakor uro. Online oz. pošiljanje posnetkov preko internet povezav pa onemogočeno zaradi zlorab posnetkov, avtorja, torej osebno na PP. Mogoče tudi zadržanje elektronskega podatkovnega nosilca na PP do zaključka kazenksega ali prekrškovnega postopka zaradi zagotavljanja pristnosti posnetka.
Naj še omenim, da sem sam tudi kolesar in na eni vožnji vidim ogromno prekrškov; včasih take za takojšnji odvzem vozniške in za veliko preko tisoč € kazn;. na eni vožnji, voženj pa imam na sezono okoli 100 ali pa tudi več. Strogo upoštevam CPP (uporaba kolesarskih stez, nakazovanje smeri z roko, vožnja max.40cm od roba vozišča, upoštevanje signalizacije, dobro viden za ostale udeležence v prometu…), ker se gre za moje zdravje in življenje in se tako ne obnašam le zaradi tega, da zadostim zakonom. Tudi kot voznik avtomobila upoštevam cpp, varno prehitevam kolesarje in počasnejše motoriste na vsaj 1,5m, ponavadi pa kar po drugem pasu in pri vožnji gledam daleč naprej, kaj se dogaja, predvidevam, objestneže in tistim ki se jim mudi, pa raje spustim naprej tudi s tem, da ustavim na odstavni niši; sicer doživljaš razne bliske z lučmi, govorjenje z rokami in še marsikaj. Ja, promet je postal zelo gost, vse ostalo je pa odvisno le od vozniškega bontona.
V primeru, da bi se ugotovilo da je bil prvotni posnetek zajet s kamero popravljen, modeliran ali kakorkoli spremenjen, bi avtor in pošiljatelj posnetka nosil vso odgovornost za kaznivo dejanje ponarejanja, posnetek pa bi se označil kot neprimeren dokaz. Vsak posnetek bi torej moral biti izvirnik z vsemi meta podatki, ki jih kamera in elektronske naprave za video zajem poleg video vsebine vpišejo v datoteko. To pa so datum, ura, resolucija, tip video naprave, ISO, itd, torej vse podatke, ki se ustvarijo pri prvotnem zajemu in se pri vsakem popravljanju posnetka izbrišejo; datoteke brez prvotnih meta podatkov bi bile zavržene oz. neupoštevane. Poleg tega bi se tudi vzeli podatki lastnika video posnetka, ki bi ga v primeru ponarejanj bremenile kaznivega dejanja ponarejanja/prilagajanja, kar bi delovalo nekako moralno za tistega ki posnetek preda uradnim organom; nepridiprave bi že v začetku odvrnilo od dejanj ponarejanja in prirejanja. Predlog ne prelaga dela policije oz, uradnih organov na državljane, temveč bi bil le v pomoč za dokazovanje in lažje prepoznavanje prekrškov in prekrškarjev, na koncu tudi za kaznovanje in neko moralno obvezo dobre vozniške prakse na cestah za vse udeležence, tudi kolesarje in motoriste, skratka za vse udeležence; tudi pešce pri hoji skozi rdečo luč. Poleg tega pa bi bilo za podoben ustrezen nadzor na cestah potrebno aktivirat ogromno mobilnih patrulj, kar pa je pri sedanji frekvenci prometa skoraj nemogoče; pa tudi kakor pravi @tinesi, bi bili »sorodniki« uradnih oseb prav tako enakovredno obravnavani.
Kakorkoli sem za , ker bi st tem preprečili tistim , ki imajo prijatelje ali sorodnikr na policiji, da se jim v primeru prometne nesreč gleda skozi prste oz. vsaj deli krivdo.
,
To je bilo mogoče v času milice. Zdaj je šla tehnika pač malo naprej.
Policijske naloge naj izvaja policija.
Kamere so fajn stvar, sploh ce se kaj zgodi, pa moras kaj dokazovat... ampak posnetek, brez konteksta, je precej neuporaben, pa se tezko je zagotovit, da ni bilo kaj spremenjenega na posnetku z poceni kitajske kamere.
Saj ni res kar govoriš. Vsako obdelovanje posnetega materiala je dokazljivo in naj bo kaznivo, če se poizkuša s spreminjanjem vplivati na postopek.