Olajšanje dela projektantov po GZ

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Gradbeni zakon ne ureja področja vpogleda v zemljiško knjigo, pridobivanja zemljišč in sklepanja pogodb. Gradbeni zakon skupaj z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti ureja področje projektiranja, kamor pa pridobivanje informacij o zemljiščih oziroma o pravice graditi ne sodi. Projektiranje zajema pripravo projektne dokumentacije za določen namen in to je vsebina, ki jo pokriva Gradbeni zakon. Seveda se pooblaščeni arhitekt ali inženir lahko odloči, da bo pridobil tudi dokazila o pravici graditi in se z naročnikom dogovoril za to storitev. Posledično projektant potrebuje podatke iz zemljiške knjige, vendar to ni del projektiranja, ki ga kot nalogo, ki je z zakonskim pooblastilom prenesena na pooblaščene arhitekte in inženirje, ureja Gradbeni zakon. Projektiranje je v javnem interesu, saj se na ta način zagotavlja skladnost gradnje s prostorskim aktom in se zagotavljajo bistvene zahteve.

Zaradi varovanja osebnih podatkov posameznikov ni predvidene spremembe zakonodaje, ki bi projektantskim podjetjem omogočila drugačno pridobivanje podatkov, kot je opredeljeno v veljavnih predpisih (Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1 ter Pravilnik o zemljiški knjigi). Avtomatizirano črpanje podatkov, ki bi olajšalo delo projektantom, je omejeno zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov, saj med drugim določbi 199. člena in 199.a člena ZZK-1 predvidevata omejitve javnosti zemljiške knjige.

Pridobivanje podatkov iz evidenc Geodetske uprave RS ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki med drugim določa, da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence ter da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz javnih evidenc iz prejšnjega odstavka o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki. Ustavno sodišče Republike Slovenije je prvi in drugi odstavek 114. člena delno razveljavilo leta 2007 in 2012 v primerih dostopa do osebnih podatkov o fizični osebi evidentiranih v registru nepremičnin ter zemljiškem katastru in katastru stavb.

Projektantska podjetja kot tudi splošna javnost imajo pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz omenjenih javnih knjig in katastrov. Zakonodaja pa eksplicitno omejuje možnosti povezovanja evidenc, uparjanja podatkov in druge načine uporabe podatkov tako, da omejuje načine pridobivanja podatkov. Na podlagi navedenega lahko za potrebe projektiranja javne gospodarske infrastruktura oz. obsežnejših linijskih objektov pridobivate osebne podatke o lastnikih nepremičnin, vendar po pravilih kot za vse zunanje uporabnike zemljiške knjige.

Pojasnjujemo vam tudi, da je v prostorskem informacijskem sistemu (PIS) registriranim uporabnikom omogočen vpogled v podatke o lastništvu, kar pomeni, da se vpogleduje v podatke, ki so se prenesli iz zemljiške knjige v PIS sistem, in nič drugega. V primeru, da bi določenim uporabnikom omogočali prevzem podatkov o lastništvu, pa bi pomenilo, da je potrebno ta podatek tudi voditi v PIS-u. Takšen dualni sistem pa je zelo nevaren, saj lahko zaradi asinhrone izmenjave podatkov, v tem primeru med PIS in zemljiško knjigo, prihaja do neusklajenosti, kar pa je lahko podlaga za manipulacije.

Na podlagi navedenega menimo, da za spremembo zakonodaje z gradbenega področja glede vašega predloga ni razlogov.