Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Olajšanje dela projektantov po GZ

949 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Spoštovani,

Projektanti se pri svojem delu občasno soočamo z veliko težavo pridobitve osebnih podatkov lastnikov zemljišč, preko katerih načrtujemo linijske objekte gospodarske javne infrastrukture. Osebni podatki lastnikov zemljišč so sicer objavljeni v Zemljiški knjigi (ZK) in javni, težava pa je pri pridobivanju podatkov o lastnikih za večje število parcel, saj teh podatkov ni mogoče pridobiti drugače kot zgolj v obliki ZK izpisa v formatu pdf za vsako parcelo posebej. Prav tako se je potrebno za vsakih 5 poizvedb prijaviti v sistem znova. Tako pridobljene podatke moramo nato ročno vnašati v pripravljene sezname parcel s predvidenimi posegi, saj moramo skladno z Gradbenim zakonom (GZ) za vsako parcelo posebej izkazovati pravico graditi in za ta namen z lastniki podpisati ustrezne pogodbe za ustanovitev služnosti.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) daje izrecno pravico pridobitve osebnih podatkov lastnikov državnim organom, notarjem in geodetom, projektantom zgolj v primerih evidentiranja nepremičnin v javne evidence, drugim pa zgolj, če tako določa zakon. Naša želja je, da bi potrebne podatke za opravljanje našega dela po GZ lahko pridobili od GURS, saj ta z njimi razpolaga in jih tudi posreduje odgovornim geodetom pri opravljanju svojih nalog v katastrskih postopkih, medtem ko smo projektanti (v primeru projektiranja po GZ) za te prikrajšani oz. so nam nedostopni.

Predlagamo spremembo GZ v smislu, da se projektantskim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) izrecno omogoči pridobitev osebnih podatkov lastnikov posameznih zemljišč v obliki in obsegu, kot so zapisani v ZK iz evidenc GURS.

Že večkrat smo kontaktirali Ministrstvo za pravosodje, Informacijsko pooblaščenko, Ministrstvo za okolje in prostor ter Vrhovno sodišče RS v zvezi s to problematiko, pa nihče noče prisluhniti našim argumentom za olajšanje našega dela. Projektanti se vsak dan borimo na trgu za preživetje, plačujemo davke, finančni obrat (od sprejema naročila do izvedbe projektne dokumentacije, vključno z vsemi mnenji in gradbenim dovoljenjem in končno plačila računa za opravljene storitve) je izjemno dolg in včasih traja tudi leto ali več. Predlagana rešitev bi, vsaj v primeru linijskih objektov, bistveno pripomogla h skrajšanju potrebnega časa priprave dokumentacije.

Menimo tudi, da investitorje trenutna ureditev postavlja v neenakopraven položaj, saj v primerih javnih projektov (naročnik država ali lokalna skupnost) pridobitev potrebnih podatkov ni težava in nam podatke o lastništvu zagotavlja naročnik, medtem ko je pri vseh drugih investitorjih pridobitev podatkov o lastnikih možna zgolja na v uvodu opisan način.

Verjamemo, da boste kot Vlada RS prisluhnili, razmislili in pripoznali težavo, ki je vsaj po našem mnenju enostavno rešljiva, pri tem pa ne posega v ali kakorkoli omejuje Ustavno zagotovljenih pravic in svoboščin lastnikov zemljišč.

V upanju na vašo posvetitev temu problemu vas v svojem in imenu mojih kolegic in kolegov lepo pozdravljam in vam hkrati želim preudarne razmisleke in obilo uspeha.

S spoštovanjem,

Borut Dolar

39 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Borut Dolar 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 7. 2020

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Gradbeni zakon ne ureja področja vpogleda v zemljiško knjigo, pridobivanja zemljišč in sklepanja pogodb. Gradbeni zakon skupaj z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti ureja področje projektiranja, kamor pa pridobivanje informacij o zemljiščih oziroma o pravice graditi ne sodi. Projektiranje zajema pripravo projektne dokumentacije za določen namen in to je vsebina, ki jo pokriva Gradbeni zakon. Seveda se pooblaščeni arhitekt ali inženir lahko odloči, da bo pridobil tudi dokazila o pravici graditi in se z naročnikom dogovoril za to storitev. Posledično projektant potrebuje podatke iz zemljiške knjige, vendar to ni del projektiranja, ki ga kot nalogo, ki je z zakonskim pooblastilom prenesena na pooblaščene arhitekte in inženirje, ureja Gradbeni zakon. Projektiranje je v javnem interesu, saj se na ta način zagotavlja skladnost gradnje s prostorskim aktom in se zagotavljajo bistvene zahteve.

Zaradi varovanja osebnih podatkov posameznikov ni predvidene spremembe zakonodaje, ki bi projektantskim podjetjem omogočila drugačno pridobivanje podatkov, kot je opredeljeno v veljavnih predpisih (Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1 ter Pravilnik o zemljiški knjigi). Avtomatizirano črpanje podatkov, ki bi olajšalo delo projektantom, je omejeno zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov, saj med drugim določbi 199. člena in 199.a člena ZZK-1 predvidevata omejitve javnosti zemljiške knjige.

Pridobivanje podatkov iz evidenc Geodetske uprave RS ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki med drugim določa, da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence ter da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz javnih evidenc iz prejšnjega odstavka o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki. Ustavno sodišče Republike Slovenije je prvi in drugi odstavek 114. člena delno razveljavilo leta 2007 in 2012 v primerih dostopa do osebnih podatkov o fizični osebi evidentiranih v registru nepremičnin ter zemljiškem katastru in katastru stavb.

Projektantska podjetja kot tudi splošna javnost imajo pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz omenjenih javnih knjig in katastrov. Zakonodaja pa eksplicitno omejuje možnosti povezovanja evidenc, uparjanja podatkov in druge načine uporabe podatkov tako, da omejuje načine pridobivanja podatkov. Na podlagi navedenega lahko za potrebe projektiranja javne gospodarske infrastruktura oz. obsežnejših linijskih objektov pridobivate osebne podatke o lastnikih nepremičnin, vendar po pravilih kot za vse zunanje uporabnike zemljiške knjige.

Pojasnjujemo vam tudi, da je v prostorskem informacijskem sistemu (PIS) registriranim uporabnikom omogočen vpogled v podatke o lastništvu, kar pomeni, da se vpogleduje v podatke, ki so se prenesli iz zemljiške knjige v PIS sistem, in nič drugega. V primeru, da bi določenim uporabnikom omogočali prevzem podatkov o lastništvu, pa bi pomenilo, da je potrebno ta podatek tudi voditi v PIS-u. Takšen dualni sistem pa je zelo nevaren, saj lahko zaradi asinhrone izmenjave podatkov, v tem primeru med PIS in zemljiško knjigo, prihaja do neusklajenosti, kar pa je lahko podlaga za manipulacije.

Na podlagi navedenega menimo, da za spremembo zakonodaje z gradbenega področja glede vašega predloga ni razlogov.

Komentarji




  • f filomena

    Vidim, da je konec obravnave predloga. A nekajkrat sem videla, da so naslovi v ZK neresnični in ko jim GURS (verjtno tudi davkarija?) pošilja vabila,odločbe, sklepe me res zanima KDO jih dobi.

    • B Borut Dolar

      Seveda, naslovi v ZK so takšni, kot so bili posredovani ob (zadnjem) vpisu. Tudi ni naloga ZK, da spremlja spremembe, razen na podlagi ZK predloga. To je naloga vsakega posameznega lastnika, da usklajuje svoje podatke, mislim pa da to v primeru ZK ni obvezno, kar pa po moje v dobi digitalizacije seveda ni prav. Naslovi bi se lahko usklajevali avtomatizirano na osnovi prijave stalnega prebivališča ali vsaj zadnjega znanega naslova.

      Sodstvo je pač tretja veja oblasti.... ;)

  • B Borut Dolar

    Spoštovane in spoštovani,

    Da že v naprej omejim zelo verjetno sprenevedanje in manipulacijo s strani MOP pri njihovem odgovoru, dodatno pojasnjujem:

    1. Vpogled v lastnike posameznih zemljišč nam je že sedaj popolnoma vsem omogočen in dostopen. Projektante zanima pridobitev seznama vseh lastnikov zemljišč, ki bi jih v svoji vlogi poslali na GURS ali ZK. Bolje GURS, ker že imamo ustrezne pretvornike njihovega zapisa.

    2. Že sedaj na podlagi različnih področnih zakonov obstajajo izjeme, ki so do teh podatkov upravičeni. Ni razloga, da tudi projektanti ne postanemo ena izmed teh izjem.

    3. Če do teh podatkov lahko pridem npr. preko občine pri projektu GJI, zakaj potem do istih podatkov nisem upravičen, če projetiram bodočo GJI, katero gradi zasebni investitor? Odgovor je jasen - gre za neenakost pred zakonom in očitno kršenje pravice do enakih možnosti. MOP se bo verjetno sprenevedal, vendar tako to je!

    4. MOP kot naše področno ministrstvo bi moralo prisluhniti našim tegobam, ne pa da nas vedno znova potoska v kot, druga ministrstva pa vršijo prevlado. Zakonodaja je živa stvar in če nekaj ne deluje, je potrebno popraviti.

    5. Trenutno stanje sedaj izgleda tako, kot da bi npr. pilotu naročil, da leti neko letalo, pri tem pa mu ne bi omogočil, da dostopa do potrebnih podatkov. Kaos bi bil v zraku, tako kot je sedaj na našem področju, vsaj kar se tiče podatkov, ki jih želimo.

     

    Ne razumem, da naša država noče napredovati. Polna usta je vseh digitalizacije in uporabe sodobnih orodij, ko pa hočemo nekaj izboljšati, nas omejujejo ljudje, ki ne opravijo domače naloge in dejansko niti ne (ali nočejo) razumejo bistva. Predlagam, da pridete kdaj v kakšen biro pogledati, kako se tem zadevam streže!

     

    P.S. Tole pišem iz čiste jeze, ker mi je po dosedanjem dopisovanju z MOP kristalno jasno, da smo projektanti za njih “zadnja rupa na sviralu”, obenem pa od nas pričakujejo materialno in kazensko odgovornost ter da so naši projekti skladni in načrti usklajeni. Pa država še svojih evidenc ne zna (ali noče) uskladiti!!!