23. 6. 2022
Odziv Ministrstva za zdravje
Področje prepovedanih drog je na mednarodni ravni urejeno s tremi Konvencijami OZN: Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961 in pripadajočim protokolom iz leta 1972, Konvencijo o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Konvencijo zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988. Za razvrstitev rastline kanabis-konoplje (kot tudi hašiša-angl. cannabis resin) v seznam prepovedanih drog je podlaga tako Enotna konvencija iz leta 1961 kot tudi Konvencija proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami iz leta 1988.
Slednja v prvem in drugem odstavku tretjega člena določa, da bo vsaka podpisnica sprejela potrebne ukrepe za določitev prekrškov in kaznivih dejanj v zvezi s proizvodnjo, predelavo, ekstrakcijo, pripravo, ponudbo, ponudbo za prodajo, razdeljevanjem, prodajo, dobavo pod kakršnimikoli pogoji, posredovanjem, pošiljanjem, pošiljanjem v tranzitu, transportom, uvozom ali izvozom, kateregakoli mamila ali katerekoli psihotropne snovi v nasprotju z določbami konvencije iz leta 1961, spremenjene konvencije iz leta 1961 ali konvencije iz leta 1971 ter prekrškov in kaznivih dejanj v zvezi z gojenjem opijskega maka, grmov koke ali rastline kanabis za proizvodnjo mamil v nasprotju z določbami konvencije iz leta 1961 in spremenjene konvencije iz leta 1961.
Ista konvencija v drugem odstavku 14. člena navaja, da: "bo vsaka podpisnica sprejela ustrezne ukrepe za preprečevanje nezakonitega gojenja in za izkoreninjenje rastlin, ki vsebujejo mamila in psihotropne snovi, kot so opijski mak, grm koke in rastlina kanabis, ki se gojijo nezakonito na njenem območju".
Navedene konvencije tvorijo enoten pravni okvir na področju prepovedanih drog in jih je potrebno upoštevati hkrati. Hkrati je potrebno omeniti, da je v Sloveniji gojenje konoplje (Cannabis Sativa L.), v industrijske namene dovoljeno že od leta 1999. 9. člen Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrIA in 47/04 – ZdZPZ) namreč določa, da se vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa L.) lahko gojita za prehrambne in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Razlogi za takšno regulacijo poleg upoštevanja mednarodne zakonodaje na tem področju so zlasti zdravstvena tveganja, povezana z uporabo konoplje. Med kadilci konoplje se beleži pogoste bolezni dihalnih poti in pljuč. Dim konoplje je iz podobnih sestavin kot tobačni dim (ogljikov monoksid, cianidi itd.), s tem, da je pri konoplji prisoten THC, pri tobaku pa nikotin. Študije v ZDA in na Novi Zelandiji so pokazale, da kadilci konoplje pogosteje poročajo o simptomih bronhitisa kot kadilci tobaka. Količina delcev v dimu konoplje (katrana) v dihalnih poteh je štirikrat večja od količine katrana v dimu iz enake količine pokajenega tobaka. Dim konoplje vsebuje veliko podobnih karcinogenov kot tobačni dim, pri tem pa zadrževanje dima v pljučih še poveča njihovo delovanje. Vsebuje tudi encim, ki spremeni ogljikovodike v rakotvorne oblike in s tem še pospeši procese spreminjanja normalnih celic v rakave. V Kanadi beležijo letno v povprečju med 130 – 280 primerov smrti zaradi pljučnega raka, povezanih s kajenjem konoplje. Ne nazadnje v različnih državah sveta beležijo povečano tveganje za prometne nezgode pri voznikih, ki vozijo pod vplivom konoplje.
Konoplja lahko škodljivo učinkuje tudi na srčno-žilni sistem. Konoplja in THC na primer povzročata od doze odvisno pospešeno bitje srca, kar je posebej nevarno pri tistih z že prisotnimi srčno-žilnimi boleznimi. Konoplja hkrati poveča tveganje za srčni infarkt za 4,8 krat v prvi uri po njeni uporabi in sproži angino pektoris pri srčnih bolnikih.
Dosedanje raziskave kažejo, da se pri dolgotrajni uporabi konoplje lahko razvije odvisnost. Odvisnost od konoplje je v nekaterih predelih sveta – ZDA, Kanada, Avstralija – ena najpogostejših odvisnosti od prepovedanih drog. Uporaba konoplje je povezana tudi z večjo incidenco depresije, anksioznih in psihotičnih motenj, tudi shizofrenije.
Poleg omenjenih zdravstvenih tveganj raziskovalci v Sloveniji ugotavljajo, da je med slovenskimi dijaki problematika drog, zlasti konoplje, izraziteje prisotna kot v večini ostalih evropskih državah. Podatki iz različnih raziskav (HBSC, ESPAD) nam kažejo, da je razširjenost uporabe prepovedanih drog in še posebej konoplje med 15-letnimi mladostniki v Sloveniji nad povprečjem EU. Po podatkih raziskave ESPAD 2019 je vsaj enkrat v življenju uporabilo konopljo 23,2 % anketiranih dijakov, starih 15 do 16 let, nekoliko več fantov (26,0 %), kot deklet (20,7 %). Podatki iz zadnje raziskave HBSC 2018, ki je bila prvič izvedena tudi v starostni skupini 17 let, pa so še bolj zaskrbljujoči, saj kažejo, da je kar 43 % 17-letnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo, skoraj 4 % pa so poročali o redni uporabi konoplje. Podatki raziskave MOND 2017 pa kažejo, da je na maturantskih izletih konopljo uporabilo kar 65 % dijakov.
Po podatkih raziskave ESPAD 2019 med 15- do 16-letnimi slovenskimi dijaki, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili konopljo, jih kar dobra tretjina sodi med uporabnike z visokim tveganjem glede na test CAST (Cannabis Abuse Screening Test). Slovenski mladostniki se uvrščajo precej nad povprečje držav ESPAD tudi po zaznani dostopnosti konoplje, saj jih je v letu 2019 kar 45,7 % ocenilo, da je konoplja precej oziroma zlahka dostopna.
V obdobju adolescence se možganska struktura in funkcija hitro razvijata, uporaba konoplje v tem času ima zato lahko še posebej negativne učinke na posameznikovo duševno in telesno zdravje ter na kognitivne sposobnosti. THC lahko v možganih najstnikov ovira pomembne razvojne nevrološke procese in s tem privede do trajnih okvar možganske komunikacije.
Dolgoročna uporaba konoplje v adolescenci je povezana z motnjami pozornosti, spomina in motnjami pri obdelavi informacij. Raziskave so pokazale, da začetek uporabe konoplje pred 15. letom dvakratno poveča verjetnost nastopa psihotične motnje, izoliranih blodenj pa kar za štirikrat. Še posebej izpostavljeni tem tveganjem so posamezniki z družinsko anamnezo psihične motnje in genetskimi predispozicijami za nastanek psihične motnje. Prav tako so raziskave pokazale povečano tveganje za ravoj depresije, anksioznosti in suicidalne ideacije med adolescenti, ki pogosto uporabljajo konopljo. Uporaba konoplje podaljšuje tudi posameznikov reakcijski čas in hitrost obdelovanja informacij, kar predstavlja še posebno tveganje v primerih, ko oseba po uporabi konoplje sede za volan.
Uporaba kanabinoidov v medicinske namene v Sloveniji je zakonsko omogočena od leta 2014, v skladu z medicinsko doktrino in smernicami. Uporaba konoplje je torej dovoljena v medicinske namene v skladu z Zakonom o zdravilih, Zakonom o lekarniški dejavnosti in v skladu s predpisi in smernicami, ki urejajo njihovo predpisovanje.
V primerih, če z drugimi zdravili, ki so na voljo v Sloveniji, pri posameznem pacientu ni mogoče doseči želenega terapevtskega izida, je mogoč tudi interventni uvoz oz. vnos zdravila, ki nima dovoljenja za promet v Sloveniji, ima pa dovoljenje za promet v drugih državah članicah EU ali državah s primerljivimi standardi.
Poleg interventnega uvoza oz. vnosa zdravil brez dovoljenja za promet v Sloveniji je v naši državi mogoča uporaba magistralnih zdravil iz konoplje. To pomeni, da zdravnik na svojo osebno odgovornost za posameznega pacienta napiše magistralni recept za zdravilo, ki ga pripravijo v lekarni. V Sloveniji že nekaj let poteka magistralna priprava zdravil s THC, CBD ali kombinacijo obeh, tako da je za paciente, pri katerih druga terapija ni učinkovita in nujno potrebujejo kanabinoide, njihova dostopnost omogočena.
Glede na 83. člen Zakona o lekarniški dejavnosti morajo biti sestavine predpisane na magistralni recept standardizirane kakovosti v skladu z monografijo Evropske farmakopeje.
Dodatno še pojasnjujemo, da v okviru Ministrstva za zdravje pripravljamo Zakon o gojenju konoplje za medicinske namene, s katerim želimo celovito in v skladu z mednarodnim pravnim redom urediti to področje.
Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo
Po mnenju Ministrstva za zdravje predlog, posredovan Vladi RS za Regulacijo Cannabis Sative L. v Sloveniji ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ni v skladu s konvencijami OZN, ne vsebuje zadostnih vsebinskih argumentov, niti ni vključenih celovitih analiz, vključno z analizo posledic, ki bi lahko nastale v primeru široke deregulacije konoplje, kot jo predvideva predlagatelj. Predlagatelj hkrati niti ne navaja ukrepov za preprečevanje že tako visoke stopnje uporabe konoplje v populaciji, še posebej med mladimi v Sloveniji.