UTD Univerzalni temeljni dohodek-nujnost za te krizne čase. Izborimo si ga, izglasujmo ga.
Stranka HUMANA Slovenija zbira podpise za izvedbo Referenduma o UTD-ju
P.S.: Rabimo 40.000 podpisov da lahko vložimo zahtevek za Referendum glede UTD-ja. 300 € na mesec za vsakega prebivalca. Ali velja Peticija tudi v elektronski obliki ( kateri portal? ) ali morajo biti podpisi izključno na papirju? Ali rabimo mogoče kot Stranka manj podpisov, ker bomo vložili zahtevek za razpis referenduma preko Stranke Humana Slovenija? Če bodo potrebni podpisi na papirju, potrebujemo prostovoljce za zbiranje po vsej Sloveniji. Oblika tega formularja za podpise??
Te in druge odgovore potrebujem od vas. Hvala za vse predloge, mnenja, debate. Glasujte ZA. Ali to elektronsko glasovanje šteje kot pravnoveljaven zahtevek, da Državni zbor RS obravnava ta naš predlog ??Univezalni temeljni dohodek ( v nadaljevanju UTD) je osnova Programa naše Stranke HUMANA Slovenija, saj v njem vidimo temelj za osnovno preživetje in povečano socialno varnost vseh ljudi, mladih in starih, revnih, študentov, delavcev, upokojencev,... Zato bomo z dnem 18.10.2010- Stranka HUMANA Slovenija začeli zbirati podpise za razpis REFERENDUMA: UTD- Univerzalni temeljni dohodek ZA vse Slovence in Slovenke. lp vaš Miran Šic miran.sic@gmail.com predsednik- Stranka Humana Slovenija http://stranka-humana-slovenija.blogspot.com/ UTD (univerzalni temeljni dohodek) bi lahko bil odgovor na razvojne dileme našega časa. Slovenska država bi z UTD uspešneje: 1. zagotavljala eksistenčno varnost prebivalcev, 2. varovala (strokovno) avtonomijo posameznika ter spodbujala njegovo delovno motiviranost in iniciativnost, 3. korenito poenostavila socialno administracijo in manipulativne stroške. UTD bi v Sloveniji skušali uvesti na način izravnanih prihodkov in odhodkov ter v obstoječih okvirih javne porabe. Več o Univerzalnem temeljnem dohodku-dr. Valerija Korošec http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf Primorske novice, nedelja, 15. avgust 2010 “Bergla, s katero bi lahko shodili” Bi bila uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) rešitev za socialno krizo, v kateri se nahajamo? Po mnenju dr. Valerije Korošec, sociologinje, zaposlene na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, bi predvsem sprostila že dlje časa blokirano ustvarjalno energijo državljanov Slovenije. “S 300 evri na mesec bi imeli vsi zagotovljeno osnovno eksistenco,” pravi dr. Koroščeva. “Ljudje ne bi bili več v stiski za golo preživetje, postali bi avtonomnejši in podjetnejši.” Dr. Valerija Korošec Foto: ROBERT ŠKRLJ
Ideja o UTD, torej dohodku, ki bi vsakemu članu družbe zagotovil dostojnejše življenje, je letos dobila zelo konkretno obliko uresničljivega socialnega programa. Dr. Koroščeva je upravičenost uvedbe UTD utemeljila na sedemdesetih straneh “Predloga UTD v Sloveniji”. Se bo za ta predlog zavzela vlada? Se bo zanj navdušila slovenska javnost?
> Od kod ideja o univerzalnem temeljnem dohodku za vse državljane Slovenije?
“Koncept temeljnega dohodka sem iskala in našla leta 2001, ko sem prišla delat na vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj. Zdelo se mi je, da odpira polje svobode in strokovne avtonomije, ki se je po mojem občutku v tistem času pričelo opazneje krčiti. Lani se je za trenutek zazdelo, da se bo obstoječa družbena ureditev vsak trenutek sesedla in da je nujno zarisati scenarij, ki bi nam lahko pomagal preživeti tudi v najhujših razmerah. Toda 'neoliberalna kapitalistična zver' se je pobrala. Res je, da je v predsmrtnem krču najbolj nevarna, a obenem nam je dala čas in priložnost, da se organiziramo in na spremembe pripravimo.”
> Bi bila uvedba UTD prava rešitev?
“V času prehoda iz moderne v postmoderno dobo se zdi uvedba UTD po eni strani skorajda zgodovinska nujnost, edino moralno sprejemljiva možnost glede na našo kulturo vrednotenja človekovega življenja in glede na tehnološko razvitost, ki omogoča preživetje vseh ljudi. In zato upam, da bo UTD slej ko prej sprejet.”
> Tudi varuhinja človekovih pravic se v letnem poročilu za 2009 zavzema za uvedbo UTD. Ob tem se sprašuje, ali je Slovenija še socialna država. Je Slovenija še socialna država?
“Varuhinja opozarja na čedalje večjo revščino v Sloveniji, kar je v povezavi z neplačevanje plač zaposlenim in neplačevanjem socialnih prispevkov. To pa ni samo vprašanje socialne, temveč vprašanje pravne države. Imamo torej premalo pravne države in glede na to je socialne države celo preveč. Socialna država krpa luknjo, ki jo odpira odsotnost pravne države.”
> Mar je pri nas res toliko socialne države, kot pravite?
“Seveda je je. V proračun se že zdaj steka toliko denarja, da bi lahko državljanom začeli plačevati univerzalni temeljni dohodek. Vendar pa je socialna država tudi neučinkovita in velikokrat krivična. Kot vsaka socialna država ima tudi naša sistem selekcije, nekatere ljudi stigmatizira, diskriminira, in porabi za to selekcijo izjemno veliko denarja in administriranja. Če vse to upoštevamo, ugotovimo, da v našem sistemu kroži dovolj denarja, ki bi ga s pomočjo UTD učinkovito in lažje razporedili.”
> Po vašem predlogu bi 300 evrov UTD dobivali vsi, od novorojenčka do najstarejšega državljana?
“Ja, tako je.”
> Samo na podlagi državljanstva oziroma stalnega bivališča?
“Tudi teoretiki na to vprašanje nimajo enotnega odgovora. Če se sklicujemo na to, da se bo UTD financiral iz davkov, bi morali do njega biti upravičeni vsi, ki plačujejo davke, torej vsi stalni prebivalci Slovenije. Če pa gre za to, da se UTD izplačuje tudi na osnovi družbene rente, zemljiške rente, zemlja pa je vezana na državo, potem je večja logika povezave z državljanstvom. Jaz sem se tu opredelila za srednjo pot. Torej, da bi bili do UTD upravičeni vsi državljani Slovenije in vsi stalni prebivalci, ki živijo pri nas deset let, od tega pet let nepretrgoma. Denar za to je.”
> Ali bi država ob velikih proračunskih težavah, s katerimi se sooča, sploh lahko vsakemu državljanu plačevala UTD?
“UTD je bil že na začetku zastavljen tako, da bi poenostavil sedanji sistem socialne varnosti. Izhodišče zanj je bilo, da zagotavlja eksistenčno varnost vsaj v tolikšni meri, kot ga sedanji, in da ne ogroža najbolj ogroženih, da bi bil torej za večino najbolj ugoden. Prav tako pa naj ne bi ogrožal proračuna in bi moral biti v smiselnem razmerju do različnih oblik dohodka. Ne more dobivati enake količino denarja nekdo, ki dela osem ur na dan, in nekdo, ki sploh ne dela. Tako smo dobili znesek 300 evrov. Na podlagi izračunov sem ugotovila, da bi, če bi že leta 2007 uvedli UTD, zdaj imeli v proračunu kar 806 milijonov evrov manj minusa.”
> Toliko?
“Že leta 2008 in še bolj leta 2009 bi z UTD veliko pridobili, saj se je v teh dveh letih vrglo v sistem socialne varnosti veliko denarja - za subvencije delovnega časa, za subvencije za ohranitev delovnih mest ... vendar pa kljub temu ni zanesljivo, ali bodo zares dosegle zastavljeni cilj.”
> Z uvedbo UTD bi torej odpadli vsi drugi socialni transferji?
“Odpadlo bi 16 transferjev. Ne vsi. Ostala bi, na primer, politika aktivnega zaposlovanja. Ostale bi vse pomoči za ljudi s specifičnimi potrebami, torej pomoč za invalide. Odpadlo pa bi, na primer, nadomestilo za brezposelnost iz javnega denarja.”
> Ste prepričani da bi 300 evrov zadoščalo za preživetje? Ljudje imamo namreč zelo različne potrebe ...
“Višina UTD je odvisna predvsem od tega, kaj se namerava z uvedbo UTD doseči: ali se želi ljudem zagotoviti eksistenčno varnost ali zmanjšati revščino, ali spodbuditi vlaganja v izobraževanje, ali spodbuditi podjetniško inovativnost ali zmanjšati dohodkovno neenakost ali ustvariti družbo blaginje. Če se želi zagotoviti eksistenčno varnost, je potreben UTD v višini eksistenčnih stroškov. Če se želi zmanjšati revščino, je višino UTD potrebno vezati na prag revščine. Termin 'temeljni' implicitno sugerira, da mora ta dohodek v prvi vrsti zagotoviti pokritje osnovnih eksistenčnih stroškov povprečnega posameznika, zato se zdi v tem trenutku smiselno vztrajati predvsem na cilju zagotavljanja minimalne eksistenčne varnosti - in imeti pri tem v mislih osnovne eksistenčne potrebe, kot sta potreba po hrani in strehi nad glavo.”
> Kaj pa je eksistenčni minimum?
“Tu je težko potegniti črto, ki bi bila pravična za vse ljudi. Živimo v različnih razmerah in imamo različne potrebe. Vendar pa bi se lahko ljudje ob izplačanem UTD odselili na območja, kjer je življenje cenejše, denimo v manj razvite slovenske regije, ali pa v zapuščene vasi. Lahko bi izkoristili tako imenovano ekonomijo obsega, lahko bi jih živelo več skupaj. UTD lahko zagotavlja eksistenčni minimum, lahko pa je materialni temelj avtonomnega življenja.”
> Sociolog Veljko Rus govori o socialni mreži, v katero se ulovijo vsi tisti, ki padejo z višin kompetitivne, tekmovalne družbe ...
“Že leta 1990 je Rus govoril o minimalnem dohodku.”
> Torej o znesku, ki človeku zagotavlja neko gotovost, da ne bi strmoglavil na trda tla ...
“Ja, da ni prestrašen, da se ne preda eksistenčnemu strahu, ki človeka na eni strani omrtviči, na drugi strani pa ga sili, da postane drugemu volk.”
> Mar ni kapitalistični sistem (vključno s trgom delovne sile) utemeljen prav na strahu pred brezposelnostjo, pred tem, da ostane brez sredstev za preživetje? In je za to pripravljen delati za kakršenkoli znesek?
“Kapitalizem seveda ni neka pošast, kapitalizem je sistem, kjer ima prednost kapitalski dobiček. Pri nas pa je kapital postal edina prioriteta, edini cilj. Ampak poglejte, v kapitalizmu 19. stoletja je bila poleg kapitala tudi družbena odgovornost, sicer ne do revežev, vendar vsaj odgovornost do lastnega mesta, do zgodovine, do naroda. Danes pa je kapital brez drugih prioritet, ne upošteva škode, ki jo povzroča družbeni mreži. Še huje. Danes pravijo, da živimo v novem sužnjelastništvu. Ni res. Lastnik sužnjev je skrbel za to, da je imel njegov suženj kaj jesti, da je preživel. Zdaj pa kapital dopušča, da ljudje umirajo od lakote. Delodajalci ne plačujejo dela, ki ga delavci opravijo. Vsakogar lahko vsak hip zamenjajo z drugim.”
> Zakaj pa delavci kljub temu delajo? Zakaj ne stavkajo?
“Zato, ker nimajo druge izbire. Do zadnjega upajo, da jim bodo menedžerji priskrbeli delo, za katero bodo plačani. Pa tudi zato, ker še obstaja socialna mreža, ki delavcem omogoča, da preživijo. Ne uspe pa preživeti imigrantom, saj zanje socialna mreža ne velja. Tudi stavkajo ne, ker se dobro zavedajo, da se bo kapital potem odselil na Kitajsko, kjer so delavci pripravljeni delati še za manjši znesek kot pri nas. Ne stavkajo zato, ker nimajo nobene pogajalske moči.”
> Kapital torej grozi, izsiljuje ...
“To ni grožnja, to je že realnost. Je neizogibno. Delavci ne morejo ničesar proti temu.”
- Mar bi z uvedbo UTD delavci sploh še hoteli delati? Nekateri bi se s tem zneskom zadovoljili. 300 evrov ni malo ...
“Ampak že sedaj nekateri životarijo s socialno pomočjo. UTD ne spreminja tega, kar socialna država ponuja že sedaj.”
> Kaj bi potemtakem pridobili z uvedbo UTD?
“Veliko stvari bi poenostavili. Ob uvedbi UTD nam ne bi bilo več treba na center za socialno delo, prav tako nam ne bi bilo treba na zavod za zaposlovanje samo zaradi forme, kot doslej. Morda, vendar je verjetnost majhna, bi bil manjši interes za težka fizična dela, ki že sedaj niso plačana. Preventovi delavci ne bi hodili na delo, za katerega ne dobijo plačila, če bi imeli zagotovljen UTD, prav tako ne Vegradovi delavci. Ampak, ali je to kaj slabega? Je napačno, da ne delaš, če ne dobiš plače?
>Izsiljevalska moč kapitala bi se zmanjšala ...
“Tudi zaradi tega bi bila upravičena uvedba UTD. Ampak, kaj se dogaja? Ko sem spraševala ljudi, ali bi ob uvedbi UTD še delali, je večina odgovorila, da bi, vendar pa niso bili prepričani, da bi sosed še delal. To je tipično slovensko. Gledaš soseda, nanj zvračaš odgovornost. Zakaj ljudje ne gledajo sebe, ampak druge? Pri drugih vidijo večjo lenobo kot pri sebi. Mene navdušujejo tisti ljudje, ki niso v množici, ki samostojno odločajo. Zato si upam Slovencem predlagati UTD, verjamem, da so sposobni samostojnega razmisleka in ravnanja.”
> Bi se o uvedbi UTD ljudje odločali na referendumu?
“Seveda. Saj bi to bila odločitev o koreniti spremembi načina življenja. Primerljiva bi bila z odločitvijo za samostojno Slovenijo. Leta 1990 smo se odločali, kje želimo živeti, zdaj pa, kako želimo živeti. Izkušnje prejšnjih referendumov kažejo, da Slovenci niso neumni, niso pasivni, ko imajo možnost odločati. Zagovorniki UTD verjamemo, da imajo Slovenci velike količine kreativnih idej, za katere pa zdaj nimajo časa, niti nimajo poguma, da bi se jih lotili. Vsakokrat, ko stopim iz državnih uradov med ljudi, ugotovim, koliko idej je, koliko neizkoriščene energije. Zato me sploh ne skrbi, da bi zaradi uvedbe UTD Slovenci ležali doma in gledali televizijo.”
> Je torej ustvarjalnost blokirana zaradi strahu pred nežmožnostjo preživetja? Bo uvedba UTD ta strah odpravila?
“Seveda.”
> Če je ta ideja tako dobra, zakaj se politika zanjo ne navduši? Zakaj jo kakšna politična stranka ne vključi v svoj program?
“Vsaka sprememba zahteva določeno ceno. Tudi prehod iz samskega v zakonski stan terja določeno odpoved. Nekaj sicer pridobiš, a marsičemu se moraš zato odpovedati. Zdaj država že spreminja socialni sistem in če bi uvedli UTD, bi za to spremembo plačali zelo nizko ceno. Že samo nadzor bi se z uvedbo UTD zmanjšal.”
> Tudi sindikati so hladni do ideje UTD ...
“Seveda so, saj se jim zdi, da bodo izgubili smisel svojega obstoja ...”
> Saj ga bodo zares izgubili ...
“Ne, ne bodo ga. Sindikati se ne smejo boriti za delavčevo golo eksistenco, ampak za kvaliteto njegovega življenja. Ker se bojimo za osnovno eksistenco, za vsakdanji kruh, se sploh ne zavedamo, kaj vse nam manjka: kakovost življenja, izobraževanje ob delu, soodločanje ... Vse to zanemarjamo, ker mislimo samo na želodec. O političnih strankah pa nima smisla govoriti.”
> Zakaj tudi elite niso za to?
“Tudi elite se bojijo, da bi izgubile položaj in moč. Zelo sem razočarana nad univerzitetniki, ki imajo velike težave s prekernim zaposlovanjem, z negotovostjo svojega poklica, a vendar ne vidijo širše, ne vidijo, da je to splošen družbeni problem. Spet vidijo samo sebe, namesto da bi v tem videli strukturni problem naše družbe. Elite se ne bojijo samo tega, da bi izgubile nadzor, ampak tudi, da bi izgubile avreolo najpametnejših. Trenutno res nima nihče rešitve za izhod iz krize, vendar se elite pretvarjajo, da jo imajo. Zaradi družbene moči, zaradi oblasti. Tudi UTD ni rešitev, je pa osnova, bergla, s pomočjo katere bi lahko shodili.”
> V sodobni druži postaja nezaposlenost kronična. Proizvodnja se seli v Azijo, roboti nadomeščajo človeka ...
“Točno. Živimo prehod v postindustrijsko družbo. Tehnološki napredek zmanjšuje potrebo po človeškem delu. Od tod tudi prepričanje, da bo človek v teh razmerah delal vse manj, da bo imel vse več prostega časa. Ta, nekoč razširjena domneva, se je sčasoma izgubila. Zakaj danes ne razmišljamo o skrajšanju delovnega časa?”
> Dogaja se prav nasprotno. Več delamo, imamo manj prostega časa ...
“Res je. Ljudje pozabljajo, da imamo v delovnopravni zakonodaji naše države zapisan 40-urni delavni teden. Dokler bodo vsi ministri skupaj s premierjem delali več kot 40 ur na teden, bodo kršili zakon. Za to bi jih morali kaznovati. Dodaten problem je, da to pričakujejo tudi od drugih ljudi. Namesto tega bi morali razmišljati o tem, kako delati štiri ure na dan. To je povezano z razmišljanjem o pravičnosti UTD. Saj temelji na pravični delitvi skupnega dobrega. Zato je nemoralno in zavrženo, če v tem času nekdo zaseda dve plačljivi delovni mesti. Namesto tega bi lahko vsakdo delal štiri ure in dal možnost še komu drugemu, da dela in zasluži.”
> V socialni krizi se veliko govori o pomembni vlogi, ki jo igrajo dobrodelne organizacije (Rdeči križ, Karitas). Bi z uvedbo UTD dobrodelne organizacije prenehale obstajati?
“UTD ne bi ogrozil ne sindikatov ne dobrodelnih organizacij. Ponavljam: naš ljubi kruhek nam zastira pogled na vse težje probleme. Za starega človeka je vsakdanji kruh res pomemben, a prav tako pomembno je, da kdo pride k njemu, ga vpraša, kako se počuti, se z njim pogovori. Soočamo se s hudim problemom atomizirane družbe, s problemom osamljenosti ljudi, z raztrganim družinskim omrežjem. Ampak tega ne vidimo, ker se ukvarjamo s pehanjem za preživetje. UTD bi olajšal to breme, dal bi nam določeno minimalno materialno varnost. Vsakdo bi imel čas za premislek, ustvarjalni premislek.”
> Toda kapitalizem živi od iluzije neomejene rasti. Ali lahko ekološko vprašanje spodkoplje to iluzijo?
“Paradigma mišljenja, povezana z rastjo, ni nič napačnega, ampak je v zakup potrebno vzeti vso zgodbo, ne samo en del. Če je rast, je tudi propad. Zato je potrebno obravnavati rast v ciklusih. Neomejena rast je strašna neumnost. Že v njeni ideji je huda napaka. Potrebujemo novo predstavo sveta. Sistem trajnostne rasti. Sintagma je oksimoron. Zato se izogibam izrazu rasti. V tej fazi se borimo za obstoj. Dolgoročni obstoj ...”
> Koga? Ljudi?
“Ljudi, družbe.”
> Koliko razvojnih rezerv pa še ima kapitalizem? Azija, Afrika in deloma Latinska Amerika delujejo kot še neizkoriščena tržišča ...
“Kitajska in Latinska Amerika imata širno polje razvoja in ju okolje ne omejuje. Mi pa tega več nimamo. Vse več denarja in idej namenjamo ohranitvi delovnih mest. Vendar pa se vsiljuje vprašanje: zakaj sploh delovna mesta, če smo tudi potrošniško zapolnjeni. Ne potrebujemo toliko proizvodnje. In se znajdemo v mrtvem teku. Ta mrtvi tek moramo legalizirati. In narediti, da se ljudje ne bodo počutili krive, če so nezaposleni, saj je to izven njihove moči. Ni več potrebe po človeškem delu. Zato je nesmiseln sistem, ki s pomočjo šole, kulturnih vrednot proizvaja ideologijo dela. Saj ljudi, ki nimajo dela, izloča in stigmatizira.”
> Kako lahko v sistemu, ki je utemeljen na privatni lastnini, sploh mislimo o konceptu pravičnosti, o pravični prerazporeditvi dobrin? Saj je prav UTD utemeljen na konceptu pravičnosti ...
“Privatna lastnina ni problem. Pri UTD govorimo, da je zemlja skupno lastništvo, prav zato bi moral tisti, ki si jo prisvoji, plačevati kompenzacije manj srečnim, ki je ne morejo izkoriščati kot privatno lastnino. Podobno je z intelektualno lastnino. Te se je ne bi nihče smel lastiti, saj je last naših predhodnikov, je torej naša skupna lastnina. Mi smo palčki na ramenih velikanov. Mi samo vračamo našim predhodnikom in majhen del tega dajemo tudi prihodnjim rodovom.”
> Torej bi morali ves družbeni sistem na novo oblikovati?
“Seveda, vendar ni potrebno ukiniti privatne lastnine. Samo dobro jo je potrebno obdavčiti in plačati kompenzacijo za uporabo skupne lastnine v privatne namene.”
> Ampak kapital zahteva manj davkov ...
“Njegova logika je napačna. Država je naša skupna last. Pri nas imamo dobre zakone, ki pa jih ne izvajamo. UTD bi moral pomagati k boljšemu izvajanju pravne države. Tudi v državni upravi so ljudje, ki so prestrašeni. V državni upravi nočejo sprejeti odgovornosti za ničesar. Ne želijo se izpostaviti, prav zaradi eksistenčnega strahu.
Kapitalizem je zdaj vezan na potrošnika. On odloča, kaj se bo delalo in kaj kupovalo. Ni res, da so ljudje nemočni, če so nezaposleni. Moč dobivajo kot potrošniki. Toda če hočejo, da bo slovenski kmet imel delo, naj kupujejo slovensko, če hoče šivilja v Betki imeti delo, bo morala pač kupovati stvari od Rašice.”
> Gre torej za samoorganizacijo ljudi, ki je nekakšna vojna napoved globalnemu kapitalizmu?
“Tako je. Ljudje se morajo zavedati, da so soodgovorni za družbo, v kateri živijo. Tako bo lahko slovenski kmet prodal svoj česen, da bo lahko kupil, kar slovenska šivilja zašije. Ljudje morajo odgovorno ravnati. Torej delovati ekološko in varčno.”
> Kako bi pravzaprav opredelili bistvo UTD?
“UTD v Sloveniji odgovarja na tri najbolj pereče probleme naše družbe: na invalidno pravno državo (neplačevanje plač, prispevkov), UTD tem zagotavlja socialno varnost. Naslednji problem je neinovativnost, nekonkurenčnost. UTD bo s tem, ko bo dal eksistenčno varnost, ljudem olajšal izražanje kreativnih idej. Omogočal bo boj za lastne ideje. In tretji problem: UTD že na teoretični ravni zmanjšuje administrativne stroške in poceni državo. To so tri ključni argumenti za takojšnjo uvedbo UTD.”
> Imamo pogoje za uvedbo UTD?
“Imamo. Imamo dovolj bogato državo, da si lahko privoščimo uvedbo UTD.”
> Bi bila Slovenija prva država, ki bi imela sistem UTD?
“Ja, vendar se ne bi veliko razlikovala od Danskem, kjer že imajo podoben sistem. UTD je samo logična konsekvenca tega, kar Evropa obljublja, da bo naredila pri zagotavljanju flexsecutity, varne prožnosti. UTD je pač samo natančna realizacija sistema varne prožnosti.”
ROBERT ŠKRLJ
-- Sem za UTD! Pa ti, kaj se obiraš? vaš Miran Šic miran.sic@gmail.com predsednik- Stranka Humana Slovenija http://stranka-humana-slovenija.blogspot.com/ P.S.: Rabimo 40.000 podpisov da lahko vložimo zahtevek za Referendum glede UTD-ja.Ali velja tudi v elektronski obliki peticije ali mora biti na papirju? Ali rabimo mogoče kot Stranka manj podpisov, ker bomo vložili zahtevek za razpis referenduma preko Stranke Humana Slovenija? Te in druge odgovore potrebujem od vas. Hvala za vse predloge, mnenja, debate.