Kot sem izvedela, je Skupščina zdravniške zbornice, konec leta 2014, sprejela sklep, da naj se zdravnikom ne odvzame licenca zaradi homeopatskega delovanja. Ministrstvo za zdravje tega sklepa ni vneslo v zakonodajo. Predlagam čimprejšnjo pripravo nove zakonodaje, ki bi zdravnikom omogočila zdravljenje s homeopatijo brez sankcij.
Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za zdravje
Ministrstvo pojasnjuje, da Zakon o zdravilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 in 87/11) v drugem odstavku 6. člena določa, da ne glede na prejšnji odstavek, lahko homeopatijo, kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije, kiropraktike ali osteopatije, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom. Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej- K, 49/18 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS) v drugem odstavku 34. člena določa, da se zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca (za opravljanje zdravniške službe) ne podeli. Nadalje v četrtem odstavku 37. člena ZZdrS določa, da se začasen odvzem licence izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti. V peti točki 81. člena pa je določeno, da se z globo od 650 do 1.200 eurov kaznuje za prekršek zdravnik, če opravlja zdravilsko dejavnost.
Ministrstvo se je v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16) in v mnenju o 20. rednem letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2014 (september 2015) zavezalo, da bo ureditev tega področja približalo ureditvi alternativnega zdravljenja v drugih državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) oziroma da bo ureditev primerljiva z ureditvijo v drugih državah članicah EU. Ministrstvo se je odločilo, da bo dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki jih izvajajo zdravstveni delavci v okviru svojih kompetenc, sistemsko uredilo v posebnem zakonu, s katerim se bodo odpravila tudi zakonska neskladja. Cilj zakona bo opredelitev in ureditev področja izvajanja dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblik diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije za zdravstvene delavce v okviru svojih kompetenc. Zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije bi urejal le tiste metode, ki jih izključno lahko izvajajo le določeni strokovno usposobljeni zdravstveni delavci v okviru njihovih pristojnosti in kompetenc, torej zdravniki z ustreznimi dodatnimi znanji (diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija) ali fizioterapevti z ustreznimi dodatnimi znanji (rehabilitacija) ali specialisti klinične psihologije z ustreznimi dodatnimi znanji (op. izvajanje medicinske hipnoze v okviru psihoterapevtske in socioterapevtske obravnave ali rehabilitacije). Kot dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije se lahko vključijo tudi metode, ki bi jih odobrilo ministrstvo. Vse ostale metode, ki ne bodo opredeljene v tem predlogu in ki jih ne bo odobrilo ministrstvo, ne sodijo med dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki jih lahko opravljajo zgolj zdravstveni delavci (npr. bioenergoterapija, bioresonanca itd.) in se jih bo lahko izvajalo kot storitveno dejavnost.
Ministrstvo je že v letu 2017 pripravilo izhodišča za pripravo zakona, vendar se aktivnosti na področju zaradi tekočih poslov v letu 2018 niso nadaljevale. Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2020 sicer ne predvideva aktivnosti na področju Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, vendar si bo ministrstvo v prihodnje prizadevalo za primerno in celovito ureditev tega področja. Ob tem bo potrebno ustrezno spremeniti tudi ZZdrS.
www.zdenkodomancic.com
V 74-tem letu nas je zapustil Zdenko Domančić, pionir bioterapevtske metode in zdravilec svetovnega slovesa. Bioterapiji in zdravljenju ljudi je posvetil vse svoje življenje.
Leta 1950 je bil rojen v Zadru, z rosnimi dvaindvajsetimi leti pa je zapustil Jugoslavijo in se odpravil po svetu v iskanju novega znanja. Njegova pot je bila zaznamovana z neutrudnim raziskovanjem mejnih področij znanosti. Usoda ga je vodila po mnogih državah, v sleherni od njih je pustil svoj zdravilski pečat.
Leta 1985 so v Zagrebu uradno preverili njegovo metodo in javno objavili izsledke o pozitivnih učinkih tovrstnega zdravljenja. Po tem je živel in delal na jadranskem otoku Ugljanu, kjer so se pred pragom njegovega doma redno vrstile nepregledne kolone bolnikov, ki jim je pomagal.
Od leta 1996 je živel in delal v Sloveniji, do leta 2008 v Kranjski Gori in kasneje na Bledu. Slovenijo je doživljal kot svojo drugo domovino.
Bil je velik humanist, ki je poudarjal pomen skupnega boja za lepšo in pravičnejšo, predvsem pa bolj osmišljeno prihodnost.
Zdenko je živel za druge. Najraje je pomagal tistim bolnikom, nad katerimi je uradna medicina že dvignila roke. Njegova zapuščina tako živi in bo živela naprej skozi pričevanja vseh ozdravljenih in tistih, ki jim je olajšal zdravstvene težave. Živel pa bo naprej tudi skozi tisoče terapevtov, ki jih je skozi desetletja, skupaj z ožjo ekipo, izučil in usposobil.
Dragi Zdenko Domančić, iz srca hvala za vso pomoč ljudem, za vse dobro!
Pokazal si nam, kako se živi poslanstvo, kako se osmisli pot.
Počivaj v miru!
Spoštovani,
glede uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja uvodoma pojasnjujemo, da jih zavarovane osebe uveljavljajo v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: Zakon) in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila) ter po postopku, ki ga določata. Omenjene določbe veljajo za vse zavarovane osebe.
V 23. členu Zakona so opredeljene zdravstvene storitve, ki so zagotovljene zavarovanim osebam z obveznim zavarovanjem, natančnejši obseg storitev iz 23. člena pa določajo Pravila, ki v 25. členu določajo tudi kaj ne sodi med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Med pravice tako skladno z navedenim členom ne sodijo storitve alternativnega zdravljenja ali medicinske rehabilitacije, za katere ni dal soglasja minister, ki je pristojen za zdravje.
Nadalje glede postopka uveljavljanja zdravstvenih storitev pojasnjujemo, da skladno s 158. členom Pravil lahko zavarovane osebe zdravstvene storitve uveljavljajo pri izvajalcih (javni zdravstveni zavod in druge fizične ali pravne osebe), ki imajo sklenjeno pogodbo z zavodom za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pri drugih zavodih oziroma zdravnikih pa lahko izjemoma uveljavljajo le nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč in so upravičene do povračila, kot bi uveljavljale storitve pri izvajalcih (pogodbeno določena cena, ki jo plača Zavod za posamezno storitev izvajalcu).
Navedeno pomeni, da so zavarovane osebe v primeru storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči, ki jih uveljavijo v samoplačniški ambulanti sicer upravičene do povračila stroškov, vendar le v primeru da gre za zdravstveno storitev, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot že navedeno, pa se storitve alternativnega zdravljenja ali medicinske rehabilitacije, za katere ni dal soglasja minister, ki je pristojen za zdravje ne uvrščajo med te pravice in jih tako v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati iz tega naslova.
Glede predmetnih terapij nadalje pojasnjujemo, da skladno s 75. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti strokovne predloge razširjenih strokovnih kolegijev, ki vplivajo na vsebino in obseg zdravstvenega varstva, s tem pa na zdravstveno politiko in financiranje zdravstvenega varstva, obravnava in potrjuje zdravstveni svet kot najvišji strokovno usklajevalni organ na področju zdravstvenega varstva. Zdravstveni svet se oblikuje pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, iz predstavnikov zdravstvene stroke, iz vrst svetnikov, višjih svetnikov, fakultetnih učiteljev in drugih priznanih strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene ekonomike in organizacije zdravstvenega varstva, zato vam za pridobitev mnenja o predmetnih terapijah svetujemo, da se obrnete na pristojno Ministrstvo za zdravje.
Lep pozdrav,
Jana Podlipnik, Vodja službe III
Služba za nadomestila, povračila in mednarodno zavarovanje
Območna enota Kranj
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Zlato polje 2, 4000 Kranj
T: 01 30 77 300
F: 04 23 70 311
30. maj 2024
Spoštovani,
Zakon o zdravilstvu in Pravilnik o opredelitvi zdravilskih sistemov in metod ter o postopku evidentiranja, priznavanja in nadzora zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost opredeljujeta samo omejen nabor zdravilskih sistemov in metod, problem je nadzor nad njihovim strokovnim delom, ker Zbornica, ki je bila predvidena z zakonom ni ustanovljena. Zakon bi bilo vsekakor potrebno spremeniti, vendar bi bilo potrebno predhodno zagotoviti pogoje, ki bi omogočali delovanje Zakona, predvsem z vidika strokovnega nadzora. Tudi Ministrstvo za zdravje je seznanjeno s to problematiko.
Vera Ovsenek, zdravstveni inšpektorat
22. maj 2024
Spoštovani
Tudi mi se srečujemo s problematiko znanstveno nedokazanih alternativnih zdravilskih pristopov. Pravno je zdravilska dejavnost urejena v Zakonu o zdravilstvu. Zakon predpisuje ustanovitev zbornice zdravilcev, katera pa po vseh letih še ni ustanovljena, predpisuje pa tudi strokovni in inšpekcijski nadzor.
Zakon o psihoterapiji ne more urejati področja zdravilstva, sploh pa ne more posegati v drug zakon.
Prava pot bi torej bila izpeljati spremembo Zakona o zdravilstvu, kjer bi zadeve še bolj podrobno uredili.
S spoštovanjem
Branko Brinšek
Podpredsednik ZPS za poslovno področje
www.zelenisejem.si/bioterapija-robert-borenovic/
Spoštovani,
po šifrantu zdravstvenih dejavnosti, ki je objavljen tu partner.zzzs.si/sifranti/ bi verjetno sodilo med alternativne oblike zdravljenja.
Za določitev pristojnega RSK in vse ostalo je glede na objavljeno na spletni strani MZ:
www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/razsirjeni-strokovni-kolegiji/
pisrs.si/pregledPredpisa
pristojno ministrstvo za zdravje.
Lep pozdrav.
Anka Bolka
Od: Anka Bolka
Datum: torek, 7. maj 2024
Zadeva: Fw: Bioresonančna terapija (okr. BT)
Za: xy
Kp: info@zveza-pacientov.si, Jerneja Medvešek
Spoštovani,
razlaga zakonodajnih okvirov ni v pristojnosti ZZZS, zato lahko napotimo zgolj na določbi Zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem 74. in 75. člen določata, kako se v državi uveljavljajo nove metode zdravljenja:
74.
Strokovno doktrino o krepitvi zdravja, preprečevanju, ugotavljanju, zdravljenju, zdravstveni negi in rehabilitaciji zbolelih, poškodovanih in oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju oblikujejo razširjeni strokovni kolegiji. Razširjeni strokovni kolegij je najvišji strokovni organ na posameznem področju, ki usklajuje predloge klinik, strokovnih združenj in zbornic, visokošolskih zavodov, zdravstvenih zavodov ter posameznih strokovnjakov.
Razširjeni strokovni kolegiji se oblikujejo pri klinikah, inštitutih in drugih zdravstvenih zavodih, ki jih določi minister, pristojen za zdravje, na predlog klinik, strokovnih združenj in visokošolskih zavodov, ki izvajajo programe za zdravstvene delavce. Razširjene strokovne kolegije sestavljajo svetniki, višji svetniki, fakultetni učitelji in drugi priznani strokovnjaki na področju zdravstvenega varstva.
75.
Strokovne predloge razširjenih strokovnih kolegijev, ki vplivajo na vsebino in obseg zdravstvenega varstva, s tem pa na zdravstveno politiko in financiranje zdravstvenega varstva, obravnava in potrjuje zdravstveni svet kot najvišji strokovno usklajevalni organ na področju zdravstvenega varstva. Zdravstveni svet oblikuje vsebino zdravstvenih programov s stališča njihove izvedljivosti, enakomernega razvoja vseh strok in načela enake dostopnosti. Od razširjenih strokovnih kolegijev lahko zahteva, da strokovno doktrino prilagodijo ekonomskim možnostim države ali da predlagajo izvajanje programov po prioritetah in v omejenem obsegu. Zdravstveni svet se oblikuje pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, iz predstavnikov zdravstvene stroke, iz vrst svetnikov, višjih svetnikov, fakultetnih učiteljev in drugih priznanih strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene ekonomike in organizacije zdravstvenega varstva.
Zdravstveni svet:
- spremlja sistemska, razvojna in kadrovska vprašanja zdravstvenega varstva ter predlaga ukrepe z opredelitvijo prednostnih nalog;
- spremlja zdravstvene potrebe v Republiki Sloveniji in predlaga zdravstvene programe;
- sodeluje pri pripravi plana zdravstvenega varstva ter kadrovskih in delovnih normativov;
- spremlja preskrbo z zdravili in predlaga ukrepe;
- obravnava druga pomembna vprašanja zdravstvenega varstva.
To so predpogoji, da se zdravstvena dejavnost oziroma program financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/razsirjeni-strokovni-kolegiji/
www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1997-01-3220/pravilnik-o-sestavi-in-delovanju-razsirjenih-strokovnih-kolegijev
Lepo pozdravljeni.
Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana
T: 01 30 77 490, 031 684 705
www.zzzs.si
Bioresonančna metoda je po celem svetu tretirana kot komplementarna/alternativna metoda. Ker tu ni denarja za farmacevtsko industrijo, ni nobenega zanimanja za to, da bi se delalo raziskave, ki bi lahko pripeljale do "evidence-based" zdravstvene metode, ki bi bila priznana s strani ZBTS. Tako da v prihodnosti ne pričakujemo, da se bo kaj spremenilo.
Lepo vas pozdravljamo,
za ZBTS
Karin Rižner
VARUH ODZIVA IN RAVNANJA MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE NE SPREJEMA
Varuh Peter Svetina je v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2019 ponovno opozoril na nesprejemljivo časovno nedorečenost in dolgotrajnost priprave Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. V priporočilu št. 96 je pozval: »Varuh priporoča Ministrstvu za zdravje, naj nemudoma določi časovni načrt za pripravo predloga zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije ter zagotovi, da bo predlog tega novega zakona v skladu s časovnim načrtom (čim prej) poslan v javno obravnavo.«
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2019 ponovno opozoril na nujnost zakonske ureditve področja dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblik diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije za zdravnike.
»Dolgotrajna priprava Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije
Varuh je v letnih poročilih že opozoril na neurejeno področje dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblik diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije (priporočilo št. 126 (2013)), vendar MZ zakona še vedno ni pripravil. MZ pripravlja predlog novega Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije (zakon) že od septembra 2015. Ko je varuh na sestanku z ministrom za zdravje 5. novembra 2018 znova opozoril na ureditev področja alternativnih oblik zdravljenja, so nam predstavniki MZ zagotovili, da je predlog zakona v pripravi in bo v javno obravnavo poslan v letu 2019.
Na dolgotrajno urejanje področja homeopatije so varuha opozorili tudi pobudniki, predstavniki združenja homeopatov (op. Slovensko homeopatsko društvo). Navedli so, da je Slovenija še vedno edina članica Evropske unije, kjer se zdravniku, ki želi zdraviti s homeopatijo, odvzame licenca oziroma ne izda dovoljenja za delo. Homeopatska zdravila pa so le v Sloveniji edina zdravila za uporabno v humani medicini, ki jih ne sme predpisati zdravnik z licenco.
Varuh je v letu 2019 znova opozoril MZ na dolgotrajno urejanje obravnavanega področja. MZ je pojasnil, da je že leta 2017 pripravil izhodišča za zakon, vendar pa besedilo zakona zaradi tekočih poslov Vlade Republike Slovenije v letu 2018 ni bilo pripravljeno. MZ je nameraval imenovati delovno skupino za pripravo zakona, vendar zaradi odstopa in prenehanja funkcije ministra za zdravje Sama Fakina delovna skupina ni bila imenovana. MZ je navedel tudi, da bo področje začelo urejati v skladu z usmeritvami, ki jih bo prejel po imenovanju novega ministra, in da je skrajni rok za predložitev zakona na Vlado Republike Slovenije 31. 12. 2019.
Ob imenovanju novega ministra za zdravje Aleša Šabedra smo na MZ znova poslali poizvedbo z vprašanjem, kako namerava urediti področje homeopatije. MZ nam je na poizvedbo odgovoril, da iz Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« izhaja, da je časovni okvir za ureditev področja zdravilstva leto 2018. Obenem je dodalo, da Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2019 ne predvideva aktivnosti na področju zakona. MZ še dodaja, da se minister pridružuje že sporočenim stališčem, da je za zdravnike in zdravstvene delavce treba urediti dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, pri čemer tudi podpira že pripravljena izhodišča. V bližnji prihodnosti pa namerava to področje celovito urediti.
Varuh z odzivom MZ ni zadovoljen. Nesprejemljiva je časovna nedorečenost urejanja področja. Zato smo na sestanku z ministrom za zdravje 7. 1. 2020 znova opozorili na to. MZ nam ni jasno odgovorilo, kdaj bo zakon pripravljen. MZ pojasnjuje, da pripravlja zakonske podlage za prednostna področja (npr. dolgotrajna oskrba, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje itd.), zato ne more napovedati, kdaj bo zakon pripravljen. Varuh odziva in ravnanja MZ ne sprejema. Menimo, da MZ s tem, ko že več let pripravlja in brez utemeljenih razlogov ne pripravi ustrezne zakonske podlage, krši najmanj načelo dobrega upravljanja.
Priporočilo št. 96: Varuh priporoča Ministrstvu za zdravje, naj nemudoma določi časovni načrt za pripravo predloga zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije ter zagotovi, da bo predlog tega novega zakona v skladu s časovnim načrtom (čim prej) poslan v javno obravnavo.«
Vir:
Letno poročilo Varuha človekovih pravic za 2019
www.varuh-rs.si/letno-porocilo-2019/2-vsebina-dela-in-pregled-obravnavanih-zadev/b-obravnavana-vsebinska-podrocja/216-zdravstveno-varstvo/
Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je bil sprejet že leta 1992, določa, da zdravniki in zdravstveni delavci smejo uporabljati dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, vendar minister za zdravje še vedno ni izdal podzakonskega predpisa, s katerim bi to področje uredili. Tako imamo že 28 let pravno praznino! Kasneje sprejeti zakoni pa so na tem področju naredili še večjo zmedo, ki je pripeljala do popolnoma neskladne in neustavne ureditve tega področja za zdravnike.
Zaradi neskladja zakonodaje je tako Slovenija edina država, ki zdravnikom, ki imajo dodatna strokovna znanja iz drugačnih metod zdravljenja, odvzame zdravniško licenco in jih degradira v zdravilce!
S tem ko je zakonodajalec onemogočil zdravnikom, ki uporabljajo (tudi) dopolnilno, tradicionalno ali alternativno obliko diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, opravljanje zdravniške dejavnosti po metodi, ki je za posameznega pacienta najustreznejša, je posegel tudi v pravico pacienta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe ter v njegovo pravico, da sam izbere zanj najbolj ustrezen način zdravljenja.
Vlada oz. Ministrstvo za zdravje naj končno na podlagi Okvirnih izhodišč za Zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki so bila pripravljena že marca 2017, pripravi novi zakon.
Državni zbor Republike Slovenije pa naj čim prej sprejme Zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, da se bo uredilo to, kar bi moralo biti urejeno v Sloveniji že leta 1992 (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 58. in 59. člen ter 100. člen), in sicer, da zdravniki lahko izvajajo tudi dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije.
Določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992:
55. člen
Zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost.
58. člen
Zdravstveni delavci smejo uporabljati samo preverjene in strokovno neoporečne dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi in jih odobri ministrstvo, pristojno za zdravje, s soglasjem medicinsko-etične komisije.
59. člen
Po tem zakonu so dovoljene samo tiste dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi.
Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka in postopek za njeno odobritev določi minister, pristojen za zdravje.
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena izdaja in odvzema ministrstvo, pristojno za zdravje.
Izvajalec dejavnosti iz prvega odstavka tega člena mora o svojem delu voditi dokumentacijo, ki jo določi minister, pristojen za zdravje.
100. člen
Minister, pristojen za zdravstvo, sprejme izvršilne predpise po tem zakonu v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, postavi register iz 40. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Zakaj ne verjamem homeopatiji in ostalim neznanstvenim metodam.
Po medicinski obravnavi je bila napoved razvoja bolezni neprijetna, zato sem sklenil poskusiti še kaj drugega. Šel sem k tistemu, ki mi je zagotavljal ozdravitev.
- pregledovalec urina
- budistični duhovnik
- bioenergetik z računalnikom
- znani slovenski akupunkturist
- magnetotrapija
- čaj iz lubja za čiščenje telesa
- Svete Višarje
- katoliška zdravilka
- zelo znan slovenski homeopat
... in mogoče še kaj. Zapravil sem kar precej denarja (največ za homeopata). S temi poskusi sem nehal po pogovoru z novim znancem, homeopatom, ki mi je prijateljsko razložil, da vsak človek pač ni primeren za zdravljenje s homeopatijo.
Sami ste zadeli point, pa se tega najbrž niti ne zavedate. Torej v vašem primeru je tudi medicinska (uradna) obravnava odpovedala. Pa se ne zavedate, da je gotovo ta stala še največ, čeprav ne direktno iz vašega žepa.
Kristina Z ima povsem prav - dokler birokrati na ministrstvu ne bodo začeli odgovarjati za svoje (ne)delo, tako dolgo ne bo učinka. Birokracija na ministrstvih je skupni imenovalec številnim, pravzaprav bolj ali manj vsem problemom, ki so opisani na portalu v predlogih.
Mogoče bi moralo biti prej obratno. Da homeopatijo lahko izvajajo le zdravniki z licenco.
Ali homeopatija res deluje bolje kot placebo? To je mogoče ugotoviti le v okolju, kjer ni etičnih ovir. Torej ne pri ljudeh. Od zdravljenja živali in rastlin pa homeopati ne morejo preživeti, ker tam placebo pač ne deluje. Vsa prizadevanja homeopatov imajo le en končni cilj – priti do denarja iz zdravstvene blagajne.
Veterinarji v Sloveniji se lahko svobodno odločajo o izbiri najbolj ustreznega zdravljenja za živali, po lastni presoji in znanju se lahko odločajo tudi za druge oz. drugačne oblike zdravljenja (homeopatijo, akupunkturo, kiroprakso itd.), zaradi njihov znanj drugačnih metod zdravljenja, jim Veterinarska zbornica ne jemlje licenc in zaradi tega dodatnega znanja tudi ne postanejo zdravilci za živali.
Homeopatska zdravila se uporabljajo tudi za zdravljenje živali v veterinarski medicini.
Živali smejo v Sloveniji homeopatsko zdraviti le VETERINARJI (doktor veterinarske medicine, diploma Fakultete za veterino)!
V Sloveniji živali ne smejo zdraviti laiki, farmacevti, zdravniki, odvetniki, ekonomisti ali kdorkoli drug. In tako je tudi prav, saj so veterinarji edini usposobljeni za zdravljenje živali.
Veterinarji, ki pri zdravljenju živali predpisujejo in izdajajo homeopatska zdravila za uporabo v veterinarski medicini, imajo svoje društvo - Slovensko veterinarsko homeopatsko društvo (http://www.svhd.si/svhd/domov.html).
Skoraj vsi veterinarji, ki v Sloveniji živali zdravijo s homeopatijo, imajo diplomo Mednarodnega društva za veterinarsko homeopatijo (https://www.iavh.org/en/).
Veterinarska zbornica Slovenije ima Komisijo za homeopatijo (https://www.vzb.si/o-zbornici/komisije-vzbsi), ki združuje veterinarje homeopate.
Zakon o zdravilih v 126. členu določa: "Homeopatska zdravila se lahko izdajajo le v lekarnah, homeopatska zdravila za uporabo v veterinarski medicini pa tudi pri izvajalcu veterinarske dejavnosti ob storitvi za živali, ki jih ima izvajalec veterinarske dejavnosti v svoji evidenci oziroma, če izvajalec veterinarske dejavnosti pri lastniku ali skrbniku živali opravlja veterinarske preventivne ali terapevtske posege na živalih."
Kar pomeni, da lahko veterinar predpisuje in izdaja homeopatska zdravila za uporabo v veterinarski medicini brez sankcije odvzema licence ali da bi bil zaradi tega degradiran v zdravilca za živali. Veterinar ima svobodo pri izbiri zdravljenja živali, seveda ob soglasju lastnika živali.
VETERINAR je edina pooblaščena oseba, ki sme predpisati homeopatsko zdravilo za uporabo v veterinarski medicini. VETERINAR je edina oseba, ki sme homeopatsko zdraviti živali.
Homeopatija je kot prva opcija zdravljenja živali določena tudi v ekološkem kmetijstvu. Veliko veterinarjev v Sloveniji zdravi s homeopatijo tudi farmske živali. Zanimiv pogovor z eno prvih veterinark, ki zdravi živali s homeopatijo, je na tej povezavi www.viva.si/Alternativna-in-naravna-pomo%C4%8D/15025/Zdravljenje-%C5%BEivali-s-homeopatijo
Zdravniku, ki je edini usposobljen za zdravljenje ljudi in edina pooblaščena oseba za predpisovanje zdravil za uporabo v humani medicini, pa je s trenutno zakonodajo onemogočena svobodna izbira homeopatije, saj je zakonodaja v neskladju in je ustavno sporna. Zakon o zdravstveni dejavnosti že od leta 1992 dopušča, da zdravniki lahko uporabljajo dopolnilne, alternativne in tradicionalne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije; vendar pa minister za zdravje ni izdal podzakonskega predpisa, ki bi podrobneje določil pogoje in tako je vse skupaj ostalo le na papirju že 28 let, in nihče na ministrstvu ne odgovarja za to, ker tega področja ne uredijo za zdravnike.
Verjetno ne veste, da je homeopatija v večini evropskih držav samoplačniška zdravstvena storitev.
V Švici in v Franciji se stroški homeopatskega zdravljenja krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V veliki večini držav pa so stroški homeopatskega zdravljena in/ali homeopatskih zdravil kriti iz zasebnega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, če imate sklenjeno takšno zdravstveno zavarovanje, ki vključuje tudi kritje homeopatskih storitev, boste stroške zdravljenja v določeni višini dobili povrnjene. Pri nas še nimamo takšne ponudbe zasebnih zavarovalnic.
Verjetno veste, da se pri nas čedalje manj zdravstvenih storitev krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in v prihodnje bo še slabše. Akupunkturo vam krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja le kot protibolečinsko terapijo; za vse ostale zdravstvene težave pa je samoplačniška. Medicinska hipnoza, psihoterapija itd. so v celoti samoplačniške.
Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo naša ali katerakoli druga država v prihodnje širila nabor zdravstvenih storitev, ki bodo krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Čedalje slabše bo.
Zato je vaša trditev, da imajo "homeopati le en končni cilj - priti do denarja zdravstvene blagajne" smešna.
V Nemčiji se vsa alternativna zdravljenja krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Tako nemunost lahko izjavi le nekdo, ki tega načina zdravljenja ni preizkusil.
Manj znano (verjetno z razlogom) je, da je ustanovitelj homeopatije Samuel Hahnemann pred smrtjo poleg 3 osnovnih načel homeopatije:
- enako se zdravi z enakim,
- zdravi se človek, ne bolezen,
- z redčenjem se učinkovitost poveča
uvedel še četrto:
- za vse bolezni je kriv srbec.
www.skeptik.si/video/tag/homeopatija
Čeprav sem ZA homeopatijo, sem se ob videu zelo zabavala! Ha, ha, ha, ...
Absolutno podpiram. Imam tri predsolske otroke, ki se druga kot homeopatijo niso vase dobili. Vsak se mora imeti pravico sam odlocit kaj bo dal vase in v svoje otroke in cesa ne.
Angleška kraljica ga podpira. Zadnji čas je, da se to zgodi tudi pri nas.
Predsednik ZDA ga ne podpira. Zadnji čas je, da se to zgodi tudi pri nas.
Menim, da je koncno tudi v Republiki Sloveniji, prišel čas, da ima vsak državljan osnovno pravico do izbiranja vrste preventive in|Oz kurative komplementarne medicine. V resnici, bi morala država vspodbujati kvalitetno izobraževanja vseh zdravstvenih delavcev v smeri tradicionalnega zdravilstva naših babic, homeopatije, ajurvede, kitajske medicine, joge ipd. Za dobrobit povišanja preventive zdravja v državi. Ssp
Ureditev komplementarne in integrativne medicine v Sloveniji je nujna, saj je to edina pot, da državljanke in državljani poleg kvalitetne ekološke hrane, čistega zraka in čiste vode ter ustreznega gibanja v povezavi z preventivo krepimo in vzdržujemo dejansko zdravje. In ne odvisnost od zdravil in farmacije! Nujen je celostni pristop zdravju, ki ga nudi zgolj komplementarna in integrativna medicina.
Gregor Kos, stranka Za zdravo družbo
Gregor Kos: "In ne odvisnost od zdravil in farmacije!" ???
Tudi homeopati uporabljajo zdravila, ki jih izdelujejo in prodajajo njihovi farmacevti. Poslovnost in dobičkoljubje nimata meja.
Glede na vaš komentar, sem pogledala, kdo dobavlja homeopatske pripravke v naše lekarne in kdo je njihov dobavitelj.
Če je to res, kar sem našla, po tem je tudi tu dobiček, kot navajate, kar pa je po moje logično.
Bolj pomembno se mi zdi, da, kolikor vem, homeopatski pripravki nimajo stranskih učinkov in delujejo tudi na energijskem nivoju. Verjamem namreč, da nismo samo fizično telo.
Razlika v homeopatskih zdravilih in farmacevtskih je ta, da je homeopatija že v osnovi taka, da je moraš jemat vedno manj in nima stranskih učinkov, famracevtska zdravila pa so v osnovi taka, da jih moraš jemat doživljenjsko in po možnosti še dodat kakšno zraven zaradi kupa stranskih učinkov. Med drugim za isti čas zdravljenja na primer eno leto košta homeopatija nekaj še ne 5 evrov, farmacevtski pripravki pa več deset evrov.
Tako da se strinjam... dobičkoljubje nima meja. Farmacija deluje po odličnem poslovnem modelu: ozdravljen pacient je izgubljen klient. Homeopatija pač tega nima.
V reviji Ona je bil pred tednom dni objavljen intervju z dr. Živanom Krevlom, v katerem je dobro opisal sedanje absurdno in nezakonito stanje glede homeopatije:
Novinarka Mateja Hana Hočevar: »Zdravnikom homeopatom, ki ste študirali medicino, že nekaj let ni treba vrniti zdravniške licence. Vas je to presenetilo?«
Dr. Živan Krevel: »Res je, da je skupščina zdravniške zbornice konec leta 2014 sprejela sklep, da naj se zdravnikom ne bi odvzela licenca zaradi homeopatskega delovanja. Na žalost pa je to le pesek v oči, saj na področju zakonodaje, ki jo pokriva ministrstvo za zdravje, vlada popoln kaos. Od omenjenega sklepa zbornice ministrstvo tega ni vneslo v zakonodajo, kar pomeni, da se ni spremenilo nič. Gre za zavajanje javnosti. Zakonodaja torej ostaja nespremenjena in zdravnikom še vedno grozi odvzem zdravniške licence.
Že leta zavlačujejo s pripravo nove zakonodaje, ki bi zdravnikom omogočila zdravljenje s homeopatijo brez sankcij. Zaradi tega so kršene njihove ustavne pravice, kar je v izhodiščih za pripravo novega zakona ugotovilo samo ministrstvo za zdravje, na to problematiko pa že dolgo opozarja tudi varuh človekovih pravic.
Zdajšnja zakonodaja je tako absurdna, da v Sloveniji homeopatije po črki zakona ne more izvajati nihče. Izvajajo jo lahko samo zdravniki, ob tem pa izgubijo zdravniško licenco. Zakon o zdravilstvu zdravnike, ki izvajajo homeopatijo, degradira v zdravilce. Zdravilci pa ne smejo zdraviti in predpisovati zdravil. Elegantno, ne?
Homeopatska zdravila, ki so po zakonu o zdravilih zdravila, so tako na voljo v lekarnah, predpisati pa jih ne sme nihče. Pisci zakonodaje so tukaj presegli sami sebe. Namen je zdravnike odvrniti od homeopatije, bolnikom pa onemogočiti dostop do strokovnega homeopatskega zdravljenja. Brez dvoma so kršene ustavne pravice tako bolnikov kot zdravnikov. Na to pa se požvižgajo birokrati na ministrstvu za zdravje. Čas bi že bil, da bi visoki državni uradniki začeli delovati v dobro državljanov in odgovarjati za protiustavno delovanje.«
Zdravo,
predlog vladi "Zdravniki homeopati" sem poslala ravno na podlagi članka iz priloge ONA, z dne 26.5.2020, avtorja dr. Živana Krevlja.
Vithoulkas ni zdravnik vendar pa je velik homeopat in pri njemu se šolajo zdravniki iz celega sveta (in tudi ne-zdravniki). Po podanem predlogu pa bi homeopatijo ohranili izključno v rokah zdravnikov kateri so obenem največji nasprotniki homeopatije in jo najbolj ogrožajo. Zaradi navedenega homepatija mora postati dostopna tudi zdravilcem oz. drugim "praktikom" (osebam, ki niso zdravniki) sicer bo ponovno odšla v zaton in pozabo.
Izbira med klasičnim ali homeopatskim zdravljenjem pa mora preiti izključno v domeno zdravnika (ob soglasju "uporabnika storitev") in ne zdravniške zbornice ali države. Prav tako je potrebno odpraviti sistemsko degradacijo ali poniževanje zdravnikov s pridobitvijo zdravilske licence (zdravilci so osebe brez medicinske izobrazbe)..
Če ne omogočijo zdravnikom ohranitev licence sočasno z izvajanjem homeopatije pa pomeni, da bo redkokateri zdravnik sploh lahko homeopatsko zdravil. Drugi problem je tudi izobrazba homeopatov zdravilcev - redko kateri grejo na izobraževanja k Vithoulkasu, ostali pa imajo narejene kratke online tečaje, s katerimi nikakor ne morejo biti kompetentni za zdravljenje.
Tudi po moji oceni je ustrezna izobrazba največji izziv. Roger Morrison (študent Georgea Vithoulkasa) v svoji knjigi Ključni in potrdilni simptomi homeopatske materije medike, navaja: "Mojih 15 let študija in prakse je mnogo premalo, da bi lahko trdil, da obvladujem homeopatsko materijo mediko."
Knjigo je prevedel Miloš Žužek, dr. med.
mislim, da sem glede tega bil v drugem odstavku popolnoma jasen...
zdravnik naj sam izbira s katero metodo bo zdravil, brez kakršnikoli posledic in brez pridobivanja zdravilske licence (ob ustrezni homeopatski izobrazbi)...
v nemčiji so zdravniki-homepati in so homepati praktiki (laiki)...torej je mogoča zakonska in dejanska ureditev, ki bi zadostila vsem (zdravnikom in laikom).. glede medicinske izobrazbe homeopatov laikov je prav tako urejeno (opraviti morajo "državni" izpit iz osnov medicine, približno kot zdravilci pri nas.. razlika je le v tem, da je v nemčiji izpit zastavljen tako, da dejansko pridobijo osnovno medicinsko znanje in ne kot ovira pri pridobivanju licence - čemur izpit služi pri nas)...
ker pa smo vedno bolj papeški od samega papeža smo z zakonodajo postavili zdravnike homeopate "na drugo stran zakona" in so konstantno v prekršku ter prepuščeni na milost vsakokratnemu zdravstvenemu inšpektorju/ici in njegovemu (njenemu) pogledu na homeopatijo.
trdno sem prepričan, da homeopatija ne sme ostati samo v domeni zdravnikov, ker so največji nasprotniki homeopatije (razen redkih, pogumnih, spoštovanja vrednih zdravnikov - ki pa so, žal, v manjšini) ker bodo "izločili in uničili manjšino", ki podpira homeopatijo in s tem tudi samo homeopatijo.
dovolj bo, če oblast preneha na razne načine ovirati heomeopatijo (npr. z zakoni zaradi katerih se trenutno ne more prav nihče popolnoma legalno ukvarjati s homeopatiijo (kot je opisal dr. Krevel v zgoraj omenjenem članku in dr. Žužek v pravni praksi)
vsekakor se strinjam, da je nujno, res nujno urediti zakonodajo glede zdravnikov homeopatov (da bodo lahko v miru in brez strahu pred kakršnokoli sankcijo opravljali poklic kateremu so očitno zares predani, sicer ne bi izpostavljali ne sebe, ne zdravniške licence..
Zelo podpiram mnenje, da bi bilo potrebno urediti zakonsko tudi, da bi lahko homeopatijo, legalno, izvajali tudi drugi, ne le zdravniki.
Predlog, ki sem ga poslala, je omejen na zdravnike zato, ker je to že odobrila Skupščina zdravniške zbornice. Naj se vsaj to zakonsko uredi, po tem pa naprej.
Zavedam se namreč, da sta akupunktura in homeopatija le 2 od ogromne množice alternativnih metod.
Hahnemann je bil zdravnik in je homeopatijo razvil za zdravnike, da bi lahko bolnike zdravili na učinkovit in neškodljiv način. Homeopatija je bila zanj del medicine, kjer je zdravljenje z zdravili postavil na nove temelje.
Zaradi zgodovinskih razlogov – zaradi mačehovskega odnosa šolske medicine do homeopatije in oviranja zdravnikov, da bi zdravili s homeopatijo, so jo v nekaterih državah posvojili tudi laiki, saj je nekatera bolezenska stanja mogoče zdraviti dokaj enostavno, brez nekega globljega poznavanja bolezni oziroma poznavanja medicine.
Ker pa imamo opravka tudi s hujšimi bolniki, ki imajo kompleksne bolezni, za razumevanje katerih je nujno potrebno medicinsko znanje, je povsem pravilno in za bolnike najbolj varno, da je homeopatija v rokah zdravnikov. Seveda je na svetu nekaj zelo dobrih laičnih homeopatov, vendar poleg njih deluje tudi veliko število takšnih, ki ne zadostijo najbolj osnovnim standardom strokovnosti, in ker tudi ne poznajo medicine, to seveda ni dobro za bolnike. Ti laični homeopati imajo srečo, ker s homeopatskimi zdravili zelo težko naredijo trajno škodo, seveda pa škodo lahko naredijo tudi posredno, ker ne prepoznajo resnosti bolezenskega stanja.
Vithoulkas je zelo dober laičen homeopat, je nekakšna svetla izjema, vendar na osnovi izjeme ne moremo posploševati, češ, on je laičen homeopat, torej je homeopatija povsem primerna za laike. Vithoulkas sam poudarja, da homeopatija sodi v roke zdravnikom.
spoštovana ga. Maja
popolnoma razumem vaše pomisleke glede laikov homeopatov in njihove strokovnosti vendar je mogoče to z lahkoto urediti z ustrezno predpisano izobrazbo, kar je storjeno v nemčiji in v marsikateri drugi državi. homeopatijo preprosto ne smemo prepustiti samo zdravnikom tako dolgo dokler ne bo šolska, klasična,, alopatska (ali kakorkoli jo imenujemo) medicina sprejela homeopatijo kot enakovredno in jo prenehala preganjati v želji po popolni prepovedi in uničenju.
domnevam, da vam je znano, da je prva in ne edina oseba katera ni bila zdravnica pa jo je Hahnemann kljub temu"naučil" homeopatskega zdravljenja njegova žena Mellanie, kateri so celo zdravniki homeopati hodili po nasvete. Hahnemman je želel in upal, da bodo zdravniki povzeli njegov način zdravljenja vendar tega načina ni odrekal laikom, prav nasprotno. Dokaz temu je tudi von Boenninghausen, po Hahnemannu drugo ime homeopatije.
glede hudih bolezenskih stanj pa moram povedati, da ne poznam niti ene same osebe, ki bi se obrnila na homeopata preden je obupala s svojimi kroničnimi ali kroničnimi težavami lastnega otroka nad uradno medicino (tudi sam spadam v to skupino). ob naši mentaliteti ni bojazni, da bi bolnik "zašel" k homeopatu preden ne spozna skoraj vse specijaliste (uradne medicine) za svoje kronične težave in obupa nad njimi in alopatsko medicino.
v zgovdovini homeopatije je bilo veliko zelo dobrih in priznanih homepatov laikov, od von Boenninghausna do Vithoulkasa, katerih ob upoštevanju vašega stališča ne bi bilo..
Vithulkas je res dejal, da homeopatija sodi v roke zdravnikom, z enakim upanjem kot Hahnemann, da jo bodo zdravniki povzeli..žal pa še ni prišel ta čas in jo moramo zaščititi tudi z laiki.
kot ste navedli "iz zgodovinskih razlogov so jo posvojili tudi laiki" bi temu dodal, da so jo laiki pomagali tudi ohraniti in jo ponovno povzdigniti (Vithoulkas).
naj nam trenutno ostane vsaj skupno upanje in borba za ureditev statusa zdravnikov homeopatov, po pregovoru "bolje ptič v roki, kot golob na strehi", da ne ostanemo še brez njih.
Mene je moj zdravnik homeopat ozdravil (in to popolnoma) že čudo in pol problemov in sicer astme, atopijskega dermatitisa in ulceroznega kolitisa. Pravi kriminal je, da bi po trenutni zakonodaji izgubili licenco za izjemna dela, ki jih opravljajo!
Tudi jaz imam s homeopatijo odlične izkušnje, si pa pomagam še z nekaterimi tehnikami. Če ne gre drugače, si pomagam tudi z uradno medicino.Posledice odstranim z uradno medicino in alternativnimi tehnikami, temeljni VZROK pa z alternativnimi metodami. Sem za KOMPLEMENTARNI pristop reševanja zdravstvenih težav.
Ministrstvo za zdravje je 27. novembra 2017 objavilo Okvirna izhodišča za zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. S sprejetjem tega zakona bi se končno uredilo to področje za zdravnike tako, da se jim ne bi več grozilo z odvzemom ali nepodelitvijo zdravniške licence in prav tako se jih ne bi več sililo v pridobitev zdravilske licence. Ministrstvo za zdravje je v okvirnih izhodiščih ugotovilo, da je trenutna ureditev tega področja za zdravnike neustavna in nezakonita.
Javna razprava o Okvirnih izhodiščih za zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije je potekala od 27. novembra do 29. decembra 2017. Vendar ministrstvo za zdravje do danes še ni pripravilo predloga zakona in tako je priprava zakona že več kot dve leti na mrtvi točki.
Ministrstvo za zdravje se je že leta 2016 v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16) in v mnenju o 20. rednem letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2014 (september 2015) zavezalo, da bo ureditev tega področja približalo ureditvi alternativnega zdravljenja v drugih državah članicah Evropske unije oziroma da bo ureditev primerljiva z ureditvijo v drugih državah članicah EU. Ministrstvo za zdravje v ReNPZV16–25 ugotavlja, da je »iz poročila EU projekta CAMbrella razvidno, da v večini držav članic komplementarno medicino oziroma alternativno medicino izvajajo le osebe, ki imajo primarno pridobljeno zdravstveno ali celo medicinsko izobrazbo. Nekatere metode, kot so akupunktura, homeopatija, kiropraktika, osteopatija in tradicionalna kitajska medicina, pa lahko izvajajo le zdravniki.« V skladu z zavezo dano v Resoluciji naj bi bil novi zakon sprejet že konec leta 2018!
Če vsi vemo, da homeopatija ne deluje, in če nekaj "dohtarjev" ne verjame znanosti, zakaj jim lahko zaupamo, da bodo verjeli znanosti drugje?
Kaj pa naj mi, ki vemo, da deluje in jo že leta uporabljamo?
Boste pa naredili slepo študijo... 1000+ pacientov, pol jih bo dobilo "homeopatsko zdravilo", pol pa pocukrano vodico. Na konc se bo izkazalo (kot se je ze na mnogih studijah dozdaj), da homeopatija ne pomaga nic kaj vec kot placebo.
Samo za aspirin je bilo narejeno več tisoč študij, med njimi mnoge dvojno slepe. Največja med njimi je v Angliji trajala 40 let in zajela nekaj 10.000 testirancev. V njej so ugotovili da dolgotrajno uživanje majhnih doz aspirina zmanjša verjetnost srčne kapi.
Zakaj ni takih študij za homeopatska zdravila?
Čaka se odziv organa:
predlagam.vladi.si/predlog/10258