Japonski dresnik ogroža naravno okolje
Prizadevajmo si za ozaveščanje o načinih širjenja dresnika in poskušajmo ozavestiti gradbena podjetja, naj bodo pri prenosu zemlje pozorna, da v njej ni korenin dresnika.
Predlagam, da se gradbenim podjetjem da na voljo metoda, s katero bi lahko preverili zemljo za prisotnost dresnika, tako, da s skupnimi močmi ostalih zainteresiranih deležnikov preprečimo njegovo razraščanje.
Za širjenje japonskega dresnika so najbolj krivi gradbinci, ki ga raznašajo z izkopi. Pač ne poznajo rastline, še manj pa kako izgleda korenina. Korenina je živo oranžna ko jo prelomiš.
dar.zrsvn.si/slike/ras/vpl/jad/nav.html
www.log-dragomer.si/novice/log_dragomer_novica_3.html
Odstranjevanje je težaven in dolgotrajen proces. Fizično odstranjevanje rastline je zelo dolgotrajen proces in zahteva veliko vztrajnosti. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati (ga npr. posušiti in sežgati), saj se lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno pri manjših populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja. Veliko bolj uspešno je kemično odstranjevanje s pomočjo herbicidov, kar pa ima lahko ob nenadzorovani rabi zelo negativen vpliv na okolje. Priporočljivo in učinkovito je nanašanje herbicidov (npr. glifosat ali triklopir) na približno 5 centimetrov visoka pokošena stebla ali injiciranje v stebla. Proces je včasih potrebno ponoviti, vendar je z vztrajnostjo mogoče vrsto na omejenem območju iztrebiti.
Odstranjevanje te rastline je potrebno zakonsko prredpisati, prav tako določiti zakonske obveznosti za odstranjevanje te invazivke občinam.
Raste ob cestah, nasipih, rekah. Najhitreje poseli območja, na katerih je zaradi človekovega delovanja prišlo do večjih premikov zemlje, zato ga pogosto širijo gradbena podjetja s prevažanjem okužene zemlje. Največ ga je tako ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, ki ga odnašajo in zasejejo ob obrežjih, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih, vse pogosteje pa se vključuje tudi v naravno rastje, kjer izpodriva domorodne rastline.
Tako spreminja videz krajine in negativno vpliva na biotsko pestrost. Odstranjevanje je izredno težaven in dolgotrajen proces, saj se lahko regenerira že iz majhnega koščka korenike. Več let zapovrstjo je zato treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, nato pa previdno ravnati tudi z odpadnim materialom, saj se hitro znova zakorenini. Veliko bolj uspešno je kemično odstranjevanje s pomočjo herbicidov, kar pa ima lahko ob nenadzorovani rabi zelo negativen vpliv na okolje.