19. 6. 2020
Odziv Ministrstva za pravosodje
V Republiki Sloveniji je bila s tehničnega vidika možnost snemanja sodnih obravnav na sodiščih omogočena že v letu 2010. Namestitev sistema za zvočno snemanje se je izvedla v 352 razpravnih dvoranah v okviru projekta Zvočno snemanje narokov na sodiščih, ki se je financiral iz Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. V vseh navedenih sodnih dvoranah so bili nameščeni najmanj štirje mikrofoni (za vsako stranko postopka posebej - odvisno od velikosti dvorane) in zvočniki. Vsak govorec se snema na poseben kanal, tako da lahko njegov kanal izolirajo in ga ločeno poslušajo. Pri obravnavi je še vedno prisoten tudi zapisnikar, ki posnetek obravnave naknadno prepiše v besedilo v skladu z zakonom in podzakonskimi akti.
Pred uvedbo snemanja sodnih obravnav na sodiščih je bila ustrezno spremenjena tudi zakonodaja, na podlagi katere se sodnik sam odloči, ali bo odredil snemanje sodne obravnave ali dela obravnave. Spremenjena zakonodaja daje možnost ugovora zoper morebitno nepravilnost zapisa tudi strankam v postopku. V nadaljevanju podajamo kratek pregled veljavne ureditve področja:
1. V Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP; Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19 in 55/20 – odl. US) je v tretjem odstavku 314. člena določeno, da »Predsednik senata lahko odredi, da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje.« Glede na navedeno zakonsko podlago se sodnik sam odloči, ali bo odredil snemanje sodne obravnave.
ZKP v drugem odstavku 84. člena narekuje, da mora posnetek vsebovati »podatke, potrebne za identifikacijo tistega, čigar izjava se snema, in podatek, v kakšni lastnosti daje ta izjavo. Če se snemajo izjave več oseb, mora biti poskrbljeno, da se da iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo.« ZKP v četrtem odstavku 84. člena daje tudi podlago, da se lahko na naroku podajajo tudi pojasnila in pripombe na posnetek. Tako določa »Na zahtevo zaslišanega se posnetek takoj, ko je to tehnično izvedljivo, predvaja. Na naroku ima zaslišani pravico, da poda pojasnila in pripombe, ki se prav tako posnamejo.« Slednje določa tudi Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenski zadevi (v nadaljevanju: Navodilo; Uradni list RS, št. 32/2000), in sicer v prvem odstavku 5. člena: »Na zahtevo osebe, katere izjava se snema, sodnik zvočni zapis takoj reproducira. Popravki ali dodatna pojasnila k reproduciranemu zapisu se v nadaljevanju glavne obravnave prav tako posnamejo.« Zagotovljena mora biti tudi naknadna kontrola posnetega. Skladno s petim odstavkom 84. člena ZKP je potrebno »zagotoviti možnost naknadnega preverjanja istovetnosti in integritete posnetih podatkov ter zapisati, da je bilo dejanje posneto z ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje in kdo je to napravil, da je bil zaslišanec vnaprej obveščen o snemanju, da je bil posnetek reproduciran in kje je shranjen posnetek, če ni priložen spisom ali samodejno zabeležen v informacijskem sistemu e-sodstvo.« Prav tako je zakonska podlaga za hrambo posnetka, saj ZKP v sedmem odstavku 84. člena določa, da »Zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.«
Stranke v postopku imajo pravico do kopije posnetka in do prepisa. V zvezi s tem je v šestem odstavku 314. člena ZKP določeno, da se strankam »omogoči predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informacijskega sistema e-sodstvo takoj, ko je to tehnično izvedljivo. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi.« Tudi Navodilo v prvem odstavku 15. člena navaja, da mora biti strankam oziroma njihovim pooblaščencem »na njihovo zahtevo dana možnost poslušanja zvočnega zapisa.« Slednje odobri sodnik oziroma predsednik sodišča.
Navodilo v prvem odstavku 11. člena tudi določa, da mora biti prepis »verodostojen odraz zvočnega zapisa«, ter v nadaljevanju v drugem odstavku 11. člena, da se ne sme »ničesar predrugačiti ali drugače zapisati.«
2. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US) v prvem odstavku 125.a člena določa, da »Predsednik senata lahko odredi zvočno ali zvočno-slikovno snemanje celotnega naroka ali dela naroka. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku.« Glede na navedeno zakonsko podlago se sodnik sam odloči, ali bo odredil snemanje sodne obravnave.
ZPP tudi določa kaj mora iz posnetka biti razvidno, tako je v drugem odstavku 125.a člena predpisano »Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodišča, kraj, datum in ura naroka, sporni predmet ter imena navzočih strank ali drugih oseb, njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega, čigar izjava se snema, in podatek, v kakšni lastnosti daje to izjavo. Če se snema izjave več oseb, se mora iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo.«
Iz zapisnika o naroku mora v skladu s tretjim odstavkom 125.a člena ZPP izhajati, »da je bil narok posnet z napravo za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje, kdo je odredil snemanje, da so bile stranke in drugi udeleženci na naroku obveščeni o snemanju, ter kraj hrambe in način dostopa do posnetka.«
Stranki daje ZPP v četrtem odstavku 125.a člena podlago, da poda ugovor zoper nepravilnost zapisa, saj določa »Prepis zvočnega posnetka se izdela v petih dneh po njegovem nastanku. Stranka ima pravico do dostopa do posnetka in pravico, da v petih dneh po vročitvi prepisa posnetka ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka.«
Posnetek se hrani dokler se hrani spis. To je opredeljeno v šestem odstavku 125.a člena ZPP, ki pravi »Posnetek se samodejno evidentira in hrani v informacijskem sistemu, dokler se hrani spis.«
3. Stranka ima možnost zoper sodbo vložiti pritožbo, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega oziroma pravdnega postopka. Bistvena kršitev določb postopka je skladno s 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP »če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba sploh nima razlogov ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.« Prav tako je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka na podlagi drugega odstavka 371. člena ZKP »če sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe«.
Skladno s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP »če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi«. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je po prvem odstavku 339. člena ZPP podana tudi »če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.«
Na Ministrstvu za pravosodje glede na navedeno menimo, da je sistem za zvočno snemanje narokov, ki je nameščen v razpravnih dvoranah na sodiščih ustrezen, prav tako pa je ustrezno urejena tudi procesna zakonodaja, katera opredeljuje postopek, ko se sodnik odloči za snemanje obravnave ali dela obravnave, prav tako pa zakonodaja tudi strankam v postopku daje možnost pritožbe zoper morebitno nepravilnost zapisa ali kršitev bistvenih določb kazenskega in pravdnega postopka, zato predlog predlagatelja ni utemeljen.
Ministrstvo za pravosodje v okviru operacije Učinkovito pravosodje, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada trenutno izvaja projekt »Nadgradnja, implementacija in vzpostavitev avdio vizualnih pripomočkov za lažje in hitrejše delo sodnikov in sodnega osebja«. Za izvajanje projekta je Ministrstvo za pravosodje ustanovilo projektno skupino, v kateri sodelujejo tudi predstavniki sodstva. V okviru projekta se predvideva tudi nadgradnja obstoječega sistema za izvajanje zvočnega snemanja, ki bo na tehnični ravni poskrbel za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile odkrite tekom uporabe sistema oziroma so nastale zaradi dotrajanosti obstoječega sistema.