Širjenje optimizma po koronakrizi
Predlagam vladi, da z odlokom vzpodbudi širjenje optimizma v medijih zaradi nastale zdravstvene in gospodarske škode zaradi koronavirusa.
Žal je resnica, da bo narasla brezposelnost, da bo nastal večji upad BDP, da bodo podjetja imela likvidnostne težave in še kaj. Vendar dramatiziranje teh dogodkov nima prav nobenega pozitivnega učinka. Ravno nasprotno. Ob besedi kriza, brezposelnost, stečaj... postane slovenski potrošnik pretirano racionalen. In kljub krizi je vedno tudi veliko zgodb o uspehu. Veliko podjetij bo kljub vsemu poslovalo brez večje škode. Nekateri so povečali promet. Nekateri bodo nazaj zaposlili vse zaposlene, ki so na čakanju. Takšna podjetja je potrebno poiskati in takšne zgodbe je potrebno deliti, če hočemo iz te krize čim prej in s čim manj škode.
Ta kriza naj bi nas naučila solidarnosti. Vsi smo potrošniki, tudi politiki, podjetniki, zaposleni v medijih, javni uslužbenci, upokojenci. Skratka vsi zaposleni ali nezaposleni smo potrošniki. Zato predlagam vladi, da z omejevanjem širjenja pesimizma in vzpodbujanjem širjenja optimizma, solidarno pomaga potrošnikom in s tem podjetnikom, medijem vsem zaposlenim in nezaposlenim in konec koncev tudi sama sebi tako, da širi optimizem. Ravno optimizem bo spet vzpostavil zaupanje potrošnikov in jih vzpodbudil k trošenju. Brez trošenja ni služb, ni dobičkov, ni davkov ni plač ni denarja v proračunu. Kaj smo spoznali v prejšnji krizi? Mediji so se koncentrirali na zgodbe o neuspehu, na stečaje, na brezposelnost, na revščino... Med tem je BDP v Nemčiji, od katere naj bi bili najbolj odvisni, rasel skoraj vsako leto od leta 2010, slovenski BDP je padal skoraj vsako leto do leta 2015!