Preureditev višjega šolstva po švedskem sistemu
Popolna privatizacija višjega šolstva in uvedba šolnin. V prehodnem obdobju, bi se po končani srednji šoli lahko državljan vpial na katerokoli fakulteto (privat ali javno) za dobo 4h let, država pa plača šolnino. Šolnine se tako lahko ovrednotijo in trg izravna višino šolnin na deficitarnih fakultetah (naravoslovje, matematika) napram prenasičenim. Trg potem ravnotako zniža ceno šolnin zaradi večje konkurenčnosti in v končni fazi postanejo državne univerze le še podjetja v delni državni lasti (25%). Šolnine v prehodnem obdobju se sofinancirajo z strani šolarjev in sicer po principu 50-50 z obveznim pričetkom vračanja po 30. letu. Možnost sofinanciranja bi tudi bila, da v kolikor študent ne naredi vpisa v višji letnik, plača kompletno šolnino le za ta letnik, seveda ob ugodnih pogojih financiranja. Ukine se možnost dela preko napotnic, saj so avtorska in podjemna pogodba dobri alternativi, kot tudi popoldanski s.p. . Ohrani se davčna olajšava za študente (3k€) in olajšave na nivoju občin za gradnjo campus-ov in/ali fakultet. Ukinejo se strokovne srednje šole in uveljavijo gimnazije z več različnimi moduli, ki poskrbijo za usmeritev dijaka za vpis na fakulteto in ga temu primerno tudi spodbujajo k dokončanju in vpisu. Zadnji letnik si dijak izbere, v sodelovanju z fakulteto, en brucovski predmet in ga obiskuje ter - prilagojeno - opravlja. Vkolikor profesor oceni, se mu lahko ta predmet prizna pri vpisu na fakulteto.