Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Divjanje motoristov po gozdovih

2662 OGLEDOV 29 KOMENTARJEV

Gozdovi so polni motoristov in štirikolesnikov. Sprehoda po gozdu sploh ni mogoče več opraviti v miru in tišini, saj je "prdenje" krosovca ali štirikolesnika že obvezno ozadje. Kljub temu, da je vožnja v naravnem okolju prepovedana že vsaj dve desetletji, pa je stanje iz leta v leto slabše. V sosednjih Avstrij in Italiji tega problema nimajo, saj so resno pristopili k nadzoru in je kazen za takšno početje dovolj visoka, da storilcu še na misel ne pride, da bi spet zavil v gozd. Pri nas pa nič. Policija se izgovarja na inšpektorat, inšpektorat na policijo, oboji na neustrezno zakonodajo.

Problematika je še posebno pereča v času epidemije, ko smo ljudje omejeni na občino in se ne moremo zapeljati npr. v Triglavski narodni park, kjer je situacija vsaj malo boljša. Vladi zato predlagam, da v okviru "antikorona" ukrepov po hitrem postopku sprejme spremembo Zakona o ohranjanju narave in Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju, in sicer na način:

1. vsa motorna kolesa in štirikolesniki morajo biti ustrezno označeni (dobro vidna registracijska ali kakšna druga evidenčna številka spredaj in zadaj). Na ta način bo lažje identificirati kršitelje.

2. kazen za kršenje prepovedi vožnje v naravnem okolju se poveča na vsaj 1000 EUR. Ob drugi kršitvi se motorno kolo oz. štirokolesnik zaseže.

 

136 glasov

11 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 61 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ahac36 nuncij 147 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 6. 2020

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Razmah vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju je bil zaznan že v devetdesetih letih, zato je bila vožnja z vozili v naravnem okolju urejena že leta 1995 in sicer z Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95 in 35/01). Zaradi pomembnosti problematike pa je bila z novelo ZON (ZON-C) leta 2014 ureditev vožnje z motornimi vozili in s kolesi dvignjena z nivoja podzakonskega akta na nivo zakona in je torej od tedaj tudi zakonsko regulirana.

ZON-C iz leta 2014 je temeljil tudi na ocenah stanja analize problematike vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, opravljena je bila tudi analiza ureditev v drugih državah, kar je bilo vključeno v gradivo oziroma predlog zakona, ki je bil posredovan v Državni zbor RS. Problematiko tudi redno spremljamo.

Ugotovljeno je, da se je zadnjem desetletju zelo povečalo število ljubiteljev ter različnih oblik športa in rekreacije z motornimi vozili, ki omogočajo tudi vožnjo izven cest. S tehnološkim napredkom in dostopnostjo teh vozil širšemu krogu ljudi se je število voženj povečalo, temu pa ni sledila ureditev infrastrukture za take vožnje. Posledica tega je, da se število voženj izven cest, v naravi, stalno povečuje, s tem pa sorazmerno povečujejo motnje v naravi in pritiski na okolje.

Veljavni ZON v 28.b členu v naravnem okolju prepoveduje voziti, ustaviti, parkirati vozila na motorni pogon ali organizirati vožnjo z vozili na motorni pogon. Izjemoma dovoljuje zgolj ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ter na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, pri čemer to območje šteje za prireditveni prostor. Izjeme so predvidene v določenih primerih, ki so v javnem interesu, zlasti za potrebe izvajanja javnih služb, poleg tega tudi za odobrene primere prireditev. Prav tako ZON v 153. a členu posebej ureja zaseg vozila na motorni pogon v zvezi s kršitvijo prepovedi vožnje v naravnem okolju. Tudi označevanje motornih vozil je urejeno tako, da 28. č člen ureja evidenco in označitev vozil na motorni pogon in sicer določa, da morajo biti vozila na motorni pogon, ki niso registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo motorna vozila, ker niso namenjena vožnji po cestah (motorne sani, štirikolesniki, motorna kolesa in druga vozila), z namenom omogočanja opravljanja učinkovitega nadzora nad vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, vpisana v evidenco vozil na motorni pogon in označena na način, ki omogoča identifikacijo vozila na motorni pogon, kar pa ni bilo realizirano. Evidenco vozil na motorni pogon kot upravljavec sicer vzpostavi, upravlja, vzdržuje in nadzoruje ministrstvo, pristojno za promet. Določene so tudi globe in pristojni organi za nadzor nad izvajanjem določb ZON v zvezi z vožnjo z vozili na motorni pogon v naravi.

Iz opisanih določb Zakona o ohranjanju narave izhaja, da je normativni okvir področja vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju že vzpostavljen in da je zato urejena tudi ustrezna pravna podlaga za nadzor nad izvajanjem zakonskih določb. Nedvomno pa obstajajo še možnosti za izboljšave zakonodajne materije v smeri, kot jo predlagate, poleg tega pa tudi drugi ukrepi v smislu izvajanja poostrenega nadzora v praksi.

Z novelo ZON, ki je bila posredovana v javno razpravo lansko leto, je bilo tako na zakonodajni ravni predvidenih nekaj sprememb, ki bi omogočile uskladitve ter dopolnitve ZON, v smeri večje učinkovitosti izvajanja nalog naravovarstvenih nadzornikov in inšpektorjev pri izvajanju njihovih zakonskih pooblastil v zvezi z vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju in primernejša ureditev višine glob. Poleg tega je novela predvidela, da bi glede na finančne zmožnosti, razširili naravovarstveni nadzor, ki je sedaj organiziran le v zavarovanih območjih, tudi izven teh območij. Ustrezneje bi bila urejena tudi pravna podlaga, ki odreja registracijo motornih vozil, pri čemer je treba poudariti, da je ta materija v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo, ki je nosilec predpisov in aktivnosti na področju motornih vozil.

Predlog zakona ni bil posredovan v nadaljnjo proceduro sprejemanja v Državni zbor iz več razlogov, vendar je njegova priprava in posredovanje v proceduro ponovno predvidena za konec leta 2020.

Komentarji