Predlog z odzivom pristojne institucije

3. razvojna os kot priložnost za izhod iz ekonomske krize!

2982 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Spoštovani!

Naša domovina Slovenija se v teh časih spopada z eno najhujših kriz v zgodovini samostojnosti. Oči mladih so zlasti zazrte v prihodnost in bojazen, da bo ravno mlado generacijo najbolj prizadela ekonomska kriza, kot posledica izbruha epidemije virusa CoVID-19! V Mladinski iniciativi za 3. razvojno os menimo, da je to bojazen mogoče prebroditi s pospešitvijo ključnih in strateško pomembnih investicij za Republiko Slovenijo. Konkretno imamo v mislih pričetek gradnje 3. razvojne osi na Koroško!

Eden največjih infrastrukturnih projektov v državi je na odseku Velenje – Slovenj Gradec tik pred začetkom gradnje. Skrbijo nas birokratske ovire pri izboru izvajalca gradbenih del za zgoraj omenjeni odsek, dodatno pa tudi okoljevarstvena tožba zoper že izdano gradbeno dovoljenje za sklop »Gabereke«. Vladi želimo veliko poguma in volje pri odpravi teh ovir, da se bo lahko odsek Velenje-Slovenj Gradec kmalu spremeniti v gradbišče. To bo zgodovinski dogodek ne le za Koroško, temveč za celotno Slovenijo!

Severni krak 3. razvojne osi je projekt, ki kot okno v svet gospodarskega sodelovanja v Evropski uniji, spaja območje tradicionalne koroške kovinsko-predelovalne industrije, z možnostjo nadgradnje in modernizacije, zlasti pa bi nova prometnica povezala tudi Slovenijo z našo severno sosedo Avstrijo. Zato je ključno pospešiti tudi umeščanje, projektiranje in gradnje te 3. razvojne osi od Slovenj Gradca, preko Dravograda vse do Mednarodnega mejnega prehoda Holmec.

V novi koalicijski pogodbi 2020-2022 ste med ukrepi za gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastrukturo, tehnologijo in energetiko, našteli:

 administrativno razbremenitev (zmanjšanje birokratskih opravil pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo in umeščanje objektov v prostor);

 decentralizacijo in skladen regionalni razvoj;

 nadaljevanje in širitev AC omrežja (3. razvojna os izboljšanje pretočnosti AC);

 poenostavitev in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor.

Vse to so usmeritve koalicije, ki Korošcem dajejo upanje, da bo tudi ta vlada 3. razvojno os prepoznala kot enega ključnih razvojnih infrastrukturnih projektov in s tem pripomogla k lažji premostitvi nove prihajajoče ekonomske krize.

3. razvojna os ni zgolj lokalni projekt, temveč državni, saj ima vpliv na kupico makroekonomskih, zaposlitvenih in fiskalnih učinkov države. »Študija širših ekonomskih učinkov investicije za 3. razvojno os na odseku Šentrupert - Velenje - Slovenj Gradec« je podala sklepno ugotovitev, da povprečna ocena širših gospodarskih učinkov investicije v severni del 3. razvojne osi – (leto 2015) znašajo 40,6 mio evrov, ob upoštevanju standardne napake pa v intervalu od 32 do 49 mio €!

(vir: M.Černigoj, M.Ogorevc, 2016. Študija Širših ekonomskih učinkovinvesticije za 3.razvojno os na odseku Šentrupert - Velenje - Slovenj Gradec.)

Pri snovanju avtorske študije »Hoč´mo cesto«, so nam na GZS - OZ Koroška podali oceno, da bi 3. razvojna os bistveno skrajšala čas dobave na območju in okrepila privlačnost delovnih mest, kar bi s časoma tudi povečalo privlačnost Savinjsko-Šaleške in Koroške regije, za odpiranje novih delovnih mest. Že zdaj obe regiji skupaj ustvarita 1,1 milijarde evrov dodane vrednosti in zaposlujeta preko 28.000 ljudi!

(Vir: A.Grobelnik, A.Verhovnik, 2016. Hoč´mo cesto! – Koroška in 3. razvojna os)

Bistveno pa je, da bi v prihajajočih kriznih časih, Slovenija z zagonom večjih infrastrukturnih projektov, kot je denimo 3. razvojna os, dosegala stabilno gospodarsko rast.

Vse to so argumenti, ki kličejo po pospešitvi in takojšnjem pričetku gradnje 3. razvojne osi!

Mladinska iniciativa za 3. razvojno os ima sedež na Ravnah na Koroškem in je edina iniciativa, ki podpira delo vlade in pristojnih služb z namenom čim prejšnje izgradnje 3. razvojne osi na Koroško, ki je za izboljšanje položaja regije Koroške ključnega pomena. Vso naše dosedanje delo je objavljeno na portalu www.hitronakorosko.si.

Želimo si dobrega sodelovanja in Vam želimo vse dobro pri izvajanju začrtanih investicijskih nalog iz koalicijske pogodbe!

Koroški pozdrav se glasi: »HOČ`MO CESTO!«

Aljaž Verhovnik, l.r.

koordinator

Mladinske iniciative za 3. razvojno os

135 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 54 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mladinski svet Ravne na Koroškem 1 predlog

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 20. 4. 2020
KONEC OBRAVNAVE 19. 5. 2020
ODGOVOR 15. 6. 2020

Priloge:

pismo-predsedniku-vlade-rs-janezu-jansi-2C-20.4.2020.pdf

Odgovor

15. 6. 2020

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Dejstvo je, da je Koroška s slabo dostopnostjo prometno najbolj izolirana regija Slovenije, kar dodatno stopnjuje negativne družbeno gospodarske posledice kot odraz lokacijske perifernosti območja v primerjavi z ostalimi območji. Opazen je nadpovprečen primanjkljaj delovnih mest, ki se na eni strani odraža kot povečana stopnja brezposelnosti, na drugi strani pa v večji dnevni migraciji zaposlenih, in kar je še poseben problem, tudi v odseljevanju. Pri slednjem gre predvsem za mlade, usposobljene kadre, ki po dokončanju študija praviloma ostanejo v mestih, kjer so se izobraževali.

Iz zaključkov strateških dokumentov s področja prometa in prometne infrastrukture, ki temeljijo na strokovnih raziskavah izhaja, da je v prihodnjem kratkoročnem obdobju potrebno zagotoviti izgradnjo manjkajoče prometne infrastrukture, ki je predpogoj za učinkovito implementacijo ostalih razvojnih ukrepov. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi je eden od predpogojev za normalno delovanje bivalnega in poslovnega okolja.

Z namenom krepitve regionalnih razvojnih potencialov in ohranjanja delovnih mest se s projektom 3. razvojne osi zagotavlja boljša dostopnost do obstoječega daljinskega cestnega omrežja in izboljšuje dostopnost prebivalstva, s ciljem hitrejšega razvoja gospodarstva v razvojno zapostavljenih regijah. Projekt ima velik pomen za razvoj posameznih regij, tako z demografskega, kot tudi gospodarskega in okoljskega vidika in predstavlja investicijo v prometno infrastrukturo, ki je ekonomsko in tehnično zahtevna ter dolgotrajna.

Projekt 3. razvojne osi, na severnem kot tudi južnem delu, poteka v okviru načrtovanih časovnic tako gradnje, pripravljalnih del kakor tudi prostorskega umeščanja. Gradnja se sukcesivno pričenja na odseku od Velenja do Slovenj Gradca, na odseku od Šentruperta do Velenja poteka faza projektiranja in spremljajoče raziskave, na odseku od Slovenj Gradca do Dravograda se zaključuje oblikovanje predloga poteka dokončne trase, na odseku od Otiškega vrha do Prevalj pa se v okviru študija variant pripravlja predlog najustreznejše variantne rešitve.

Načrtovanje tako obsežnih infrastrukturnih projektov je v javnem interesu, zato predvsem sledi njemu in skupnim koristim, pri čemer se pri načrtovanju presojajo tudi zasebni interesi, ki pa javnemu ne smejo škodovati. Zavedamo se, da so vedno možni alternativni predlogi ter da z izbranimi rešitvami nikoli niso zadovoljni vsi deležniki. Objekti državne infrastrukture so praviloma veliki posegi v prostor, ki na eni stani prinašajo koristi široki javnosti, na drugi strani pa so lahko do posameznika ali ožje družbene skupnosti tudi manj ugodni. Dvomi posameznikov ali ožjih skupin o tem, kako bo prometnica podpirala koncept regionalnega razvoja, kako bo vplivala na mentalno podobo naselij, ali razvojni moment nove prometnice odtehta potrebno zasedbo kmetijskih zemljišč oziroma ali bi bila trasa, ki bi zasedla manj kmetijskih zemljišč še vedno razvojno in prometno učinkovita, so upravičeni in legitimni. Žal pa včasih njihova neutemeljenost zavlačuje sprejetje dokončne odločitve, kar povečuje investicijsko vrednost projekta in upočasnjuje njegovo izvedbo.

Projekt 3. razvojne osi je pripravljen s ciljem najbolj učinkovite izvedbe, ki je in bo upoštevala vse ključne deležnike, tako prebivalstvo, kmetijstvo, gospodarstvo in seveda vidik najbolj stroškovno in finančno optimalne izvedbe projekta. Vsekakor je to ena izmed prioritetnih državnih investicij na katerih naj bi temeljila post-pandemijska strategija države.

3. razvojna os kot priložnost za izhod iz ekonomske krize!

Priloge:

Odgovor

Komentarji