Spletne strani javnih institucij brez seznama zaposlenih
Spoštovani na vladi,
Kljub poplavi vsebin povezanih z izrednimi razmerami ocenjujem, da je potrebno vpeljati spremembo in odpraviti izredno grdo navado vladnih in drugih javnih institucij, ki so plačane pretežno iz državnega proračuna na različne načine.
Kadar pogledate npr. na spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (njih podružnice po Sloveniji), v Nacionalne laboratorije za zdravje, okolje in hrano, na Agencijo R Slovenije za okolje (ARSO), ali npr. na Ministrstvo za zunanje zadeve, da naštejem zgolj nekaj različnih primerov, boste spoznali, da:
- na spletnih straneh nimajo seznama zaposlenih, niti zapisanih njihovih telefonskih številk, ne elektronskih naslovov. Na spletnih straneh so navedene zgolj najvišje odgovorne osebe, ali pa morda tudi odgovorne za posamezna delovna področja. Vidim, da to ni praksa v javnih raziskovalnih zavodih, kjer običajno najdemo vsakega zaposlenega, tudi tehnika. Ne vem, koliko zaposlenih je pri njih 'na javnih jaslih'.
- Obiskovalec spletnih strani ne more neposredno priklicati ali poslati elektronskega sporočila osebe v instituciji, ki naj bi se na določeno vsebino razumela, ali jo pokrivala. Obremenjevati mora telefonsko centralo in kakšnega zadolženega za stike. Razumem, da so lahko nekateri zaposleni res preobremenjeni, če ne celo prestreljeni s številnimi zahtevami javnosti ter medijev in je lahko v interesu institucije, da omogoči takemu zaposlenemu zgolj omejeno komuniciranje z javnostjo. V tem primeru nekdo drugi v instituciji prevzame vlogo komunikacije tudi za to osebo. Razumem tudi, da imajo institucije tudi za to zadolžene službe, da komunicirajo tako z mediji, kot morda z javnostjo.
- Ne razumem pa, da imamo v Sloveniji institucije, pravzaprav gre za večino vladnih služb in tudi nekaterih javnih zavodov, ki s svojo javno podobo brez objavljenega seznama trenutno zaposlenih pri njej dajo vedeti, da zgornji pomisleki veljajo za absolutno večino njihovih zaposlenih, razen za ministre in sekretarje, ali direktorje, ki so navedeni na spletnih straneh. To je nesprejemljivo za vse zaposlene v instituciji, če so plačane z javnimi, davkoplačevalskimi sredstvi. To je celo diskriminatorno do nosilcev javnih funkcij, ki pa so na takih straneh jasno navedeni. Slednje so pogosto prestreljene s številnimi pomembnimi vsebinami in je krivično, da se občani 'ne smemo' na dostopen način obrniti na 'podrejene' zaposlene, ki bi lahko pomagali pri razreševanju ali razčiščevanju vsebin, ki sodijo v delovna področja zaposlenih..
- Tako vedenje takih vladnih in javnih služb meni daje predvsem naslednje signale o njihovem delovanju:
o Seznama zaposlenih in njihovih naslovov ne objavijo, ker 'skrbijo za svoje zaposlene'. To skrb izražajo tako, da jih ščitijo pred zunanjimi vplivi in jim s tem omogočijo, da delajo, ali pa ne delajo, ne da bi v Sloveniji vedeli za njih.
o Zaposleni v takih institucijah so tako zaščiteni pred javnim videnjem, da obiskovalcu dajo vtis, da so 'podaljšana roka', ali da so v sestavi institucij, kot sta VOMO in SOVA, za katere je seveda značilna neke vrste skrivnostnost in so javnosti neznani njihovi zaposleni. Mar je res npr. ARSO = VOMO?
Najlepša hvala za Vašo skrb. V odpravo zapisanih anomalij žal ne verjamem, čprav imam občutek da bi to bilo za vse nas tudi koristno dejanje, še posebej sedaj, ko so ljudje tudi doma malo bolj priklenjeni na delo z računalniki in dlančniki in obiskujejo spletne strani državnih institucij in tako vidijo, kakšno javno podobo dajejo od sebe.
S spoštovanjem,
prof. dr. Vlado Malačič
vlado.malacic@nib.si