5. 6. 2020
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Obrezovanje in sečna dreves v občini je v pristojnosti občine, občinskih predpisov in občinske inšpekcije. Dejstvo je namreč, da marsikatero drevo ali drugi elementi zelenega sistema niso varovani v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (ZON), temveč gre za "navadne" zelene površine.
Novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) daje poseben poudarek tovrstnemu urejanju prostora. Zakon uvaja poseben prostorski akt, t.i. Odlok o urejanju podobe naselij in krajine (Odlok), ki je namenjen predvsem urejanju negradbenih posegov v prostor ter izgledu in funkcioniranju urbanega prostora. S posebnim aktom želimo te vsebine izvzeti iz občinskih prostorskih načrtov, kjer ob načrtovanju grajenih struktur pogosto "potegnejo krajšo" in niso deležne tolikšne pozornosti in premisleka, čeprav gre v območjih, ki so že izgrajena in so visoko urbanizirana, za vprašanja, ki uporabnike prostora pogosto motijo bolj kot pa vprašanje objektov in drugih grajenih struktur. Urejenost zelenic in parkov, postavljanje oglaševalskih objektov, gostinskih vrtov, vzdrževanje javnih površin, vse to so zelo aktualni problemi urejanja prostora. Občinam je s tem odlokom dana možnost, da se bolj posvetijo temu vidiku urejanja prostora, saj jim zakon tudi nalaga izvrševanje nadzora nad tem kako se odlok izvaja. Dodaten/nov zakonski mehanizem na tem področju pa je tudi ukrep t.i. odreditve vzdrževanja, kjer se občinam daje možnost, da zaradi naslavljanja te problematike lastnikom zemljišč lahko odredijo izvedbo del, s katerimi naj svojo nepremičnino vrnejo v ustrezno stanje. To med drugim vključuje tudi skrb za urejenost zelenega sistema, ki je marsikje predmet zanemarjanja ali pa nestrokovnega poseganja. Z Odlokom tako lahko občina med drugim določi tudi pogoje za izvajanje negradbenih posegov v prostor, zlasti glede urejanja in vzdrževanja zelenega sistema ter javnih površin. Z Odlokom lahko občine podrobneje predpišejo pogoje za sajenje in vzdrževanje dreves (obrezovanje, zalivanje, varovanje v času gradbenih posegov,itd.. Tak način ureditve imajo tudi druge evropske države, kjer občine na podlagi veljavnih standardov (DIN 18919, DIN 18920) in strokovne literature (npr. Mestno drevje, Šiftar A., 2011) v občinskih odlokih predpišejo pogoje za sajenje in vzdrževanje dreves.
Ministrstvo za okolje in prostor je pristopilo k pripravi priporočil za ozelenitev mest in naselij, ki bodo služila pripravi občinskih prostorskih aktov.
En vidik pa predstavljajo predpisi s področja ohranjanja narave (kar smo omenili že zgoraj). Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) ima podlago za ukrepanje le v primerih poseka tistih dreves v mestih, ki imajo status po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) npr. status drevesne naravne vrednote ali zavarovanega območja. ZON prepoveduje poškodovanje ali uničenje naravne vrednote in ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju. Med naravne vrednote spadajo tudi nekatera drevesa v mestnih središčih, ki imajo status drevesne naravne vrednote, med zavarovana območja, ki se lahko nahajajo tudi v ali ob mestih pa štejemo npr. naravni spomenik ali narodni, regijski in krajinski park. Če bi posek drevesa pomenil poškodovanje ali uničenje drevesne naravne vrednote ali ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju, imajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, pooblastilo odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje, odpravo škode oziroma sanacijo na stroške povzročitelja in v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem Zavoda RS za varstvo narave. Prav tako imajo pooblastilo odrediti prepoved izvajanja posega ali dejavnosti. 160. in 160. a člen Zakona o ohranjanju narave določata globe za te primere.
Navajamo še, da poškodovanje ali uničenje naravne vrednote ureja tudi 219. člen Kazenskega zakonika, ki določa:
- Kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let.
- Če je poškodovana ali uničena stvar kulturni spomenik ali naravna vrednota velikega ali izjemnega pomena za Republiko Slovenijo ali če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.
Inšpektor na podlagi 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo.
