Predlog spremembe ZIUOPOK - razširitev upravičencev
Spoštovani.
Soočena sem z naslednjo situacijo, ki po mojem mnenju nujno terja spremembo obstoječega "Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)" ali pa sprejem obvezne razlage, na podlagi katere se bodo pravice po ZIUOPOK priznale tudi solidarnim porokom, ki namesto kreditojemalcev kot glavnih dolžnikov poplačujejo kreditne obveznosti. K predlogu me je napeljala življenjska situacija, kot vam jo bom opisala spodaj, in sicer:
Gospa, samohranilka treh mladoletnih otrok, ki je nosilka frizerske dejavnosti (v dveh poslovnih enotah, ki sta v najemu) s tremi zaposlenimi, je na podlagi vladnega odloka in uveljavljene prepovedi ponujanja in prodajanja frizerskih storitev, dne 16.03.2020 prenehala poslovati. Njen prihodek je od tedaj enak 0,00 EUR, vse obstoječe obveznosti iz poslovne dejavnosti (t.j. obveznosti do zaposlenih in najemodajalcev) pa ji ostajajo. Kot poslovni subjekt bo sicer lahko uveljavljala interventne ukrepe in si s tem nekoliko olajšala položaj, v katerem se je znašla zaradi posledic pojava epidemije COVID-19, na težave pa je naletela pri urejanju svojega razmerja z banko, ki ji kot solidarni porok poplačuje obveznosti iz naslova dveh kreditnih pogodb, ki jih je sklenil njen bivši partner kot kreditojemalec.
Gospa, ki ima z bivšim partnerjem tri mladoletne otroke, že skoraj 10 let ne prejema nikakršne preživnine in otroke že ves čas sama preživlja. Poleg tega gospa kot solidarni porok že skoraj 10 let sama poplačuje tudi vse obveznosti iz naslova kreditnih pogodb, saj jih je bivši partner kot glavni dolžnik že od leta 2011 dalje ne izpolnjuje. Gospa obroke kreditov redno poravnava, in sicer na datum zapadlosti (če obroki zapadejo na dela prost dan pa celo pred zapadlostjo). Anuitete znašajo 1.700,00 EUR mesečno. V razmerju do banke je vselej ravnala pošteno, v tem mesecu pa zaradi položaja, v katerem se je znašla zaradi pojava epidemije COVID-19 in sprejetih vladnih ukrepov, zneska za poplačilo kreditnih obveznosti, ni več zmožna zagotoviti, zaradi česar ji grozijo postopki prisilne izterjave. Bančna kredita sta zavarovana s hipoteko na stanovanjski hiši, ki predstavlja edini dom nje in njenih treh otrok. Solastniki te hiše so gospa, njen bivši partner in njena mama (prav tako solidarni porok po sklenjenih kreditnih pogodbah), vsak do 1/3, kar pomeni, da v primeru sprožitve postopkov prisilne izterjave kreditnih obveznosti, ki jih kreditojemalec NOČE plačati, gospa kot solidarni porok pa v tem trenutku (iz razlogov zunaj njene sfere) NE ZMORE plačati, trem mladoletnim otrokom, njihovi mami in babici, ki prav tako živi v hiši, grozi rubež in prodaja edine nepremične, v kateri lahko bivajo.
Gospa, ki zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi pojava epidemije COVID-19, NE SME opravljati dejavnosti, ki predstavlja njen edini vir prihodka, trenutno svojih obveznosti do banke dejansko NI ZMOŽNA izpolnjevati. Mesečna nakazila banki bi definitivno ogrozila preživljanje nje in njenih treh mladoletnih otrok. Zaradi opisanega položaja je gospa v skladu s sprejetim »Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila kreditnih obveznosti (ZIUOPOK)«, ki tistim kreditojemalcem, ki so bili prizadeti s pojavom epidemije in z ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom preprečitve širjenja okužb, omogoča uveljavljanje pravice do odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, banko upnico zaprosila za odlog, vendar je bila njena prošnja zavrnjena z utemeljitvijo, da gre ta pravica zgolj in izključno kreditojemalcu, kar pa gospa kot solidarni porok "po samem nazivu" ni, četudi je njen pravni položaj dejansko popolnoma izenačen s kreditojemalcem. Banka odlog plačila pogojuje s podpisom aneksa, ki ga mora zagotoviti bivši partner, ki je na kreditnih pogodbah, v zvezi s katerimi se predlaga odlog plačila obveznosti, podpisan kot kreditojemalec. Brez njegovega podpisa banka solidarni porokinji, ki dejansko plačuje obveznosti kreditojemalca, noče odložiti, čeprav evidentno izpolnjuje vse pogoje, na podlagi katerih bi se po ZIUOPOK ta pravica priznala kreditojemalcu.
Gospa kot dejanska plačnica kreditnih obveznosti, se je želela z banko sama dogovoriti za odlog plačila zato, ker od bivšega partnerja dejansko ni bilo mogoče pričakovati nikakršnega sodelovanja v smeri uveljavitve ukrepov, ki bi njej olajšale položaj, saj na njene stiske tako ali tako ni bil nikoli občutljiv in ga problemi nje in njenih otrok dejansko nikoli niso zanimali. Na zahtevo banke se je kljub vsemu obrnila nanj, pa po pričakovanju ni bila uspešna – ne ona niti bančni uslužbenci, ki so na prošnjo gospe tudi sami naknadno stopili v stik z njim in mu poslali v podpis aneks v zvezi z ZIUOPOK. Kreditojemalec se na posredovani dokument ni odzval. Aneksa, ki mu je bil poslan na mail, ni podpisal niti vrnil banki.
Zgoraj opisan primer je evidenten dokaz, da je absurdno, da ZIUOPOK kot upravičenca do odloga plačila kreditnih obveznosti določa le kreditojemalca kot glavnega dolžnika, ne pa tudi ostalih, katerih pravni položaj je sicer povsem izenačen s kreditojemalcem, še posebej če so zaradi neizpolnjevanja kreditnih obveznosti s strani samega kreditojemalca, kot plačniki kreditnih obveznosti pravzaprav v položaju kreditojemalca. Zakon je solidarne poroke povsem prezrl, zaradi česar so osebe, ki so sicer v svojem pravnem položaju povsem izenačene, absolutno neutemeljeno neenako obravnavane (zgolj zaradi njihove vloge ob podpisu kreditne pogodbe). Konkretna banka, ki pri tolmačenju oziroma uporabi zakona strogo vztraja pri besedni razlagi (namenske pa ne upošteva!), v konkretnem primeru osebo, ki je doslej edina ravnala pošteno, spravlja v slabši položaj in privilegira kreditojemalca, ki ga razmerje z banko že skoraj 10 let ne zanima in grobo krši vse svoje obveznosti, ki jih je prevzel ob podpisu kreditnih pogodb. Ker solidarna porokinja svojih obveznosti do banke ne želi kršiti, zaradi trenutnih okoliščin izven njene sfere, pa jih trenutno ni zmožna spoštovati, bi bil dogovor o odlogu plačila kreditnih obveznosti, kot ga je predlagala, zaenkrat edina možna in smiselna rešitev. Če ji te pravice ne bodo priznane, jo posledice lahko pahnejo v hudo eksistencialno stisko. Ni dopustno, da interventni zakon osebe, ki so v svojem pravnem položaju povsem izenačene s kreditojemalci (v konkretnem primeru torej solidarna porokinja, ki poplačuje obveznosti namesto kreditojemalca kot glavnega dolžnika) prepušča na milost in nemilost bank oz. da so te osebe popolnoma odvisne od prostovoljne odločitve banke upnice, ali se bo strinjala z odlogom ali ne (tega ji namreč v razmerju do porokov ne nalaga noben predpis).
Če v konkretnem primeru, kot je opisan zgoraj, banka upnica solidarni porokinji ne bo odobrila odloga, ima to zanjo lahko hude posledice, njej in njenim trem mladoletnim otrokom pa lahko nastane nepopravljiva škoda (izguba doma in dolgoletna bivanjska stiska).
Glede na vse zgoraj navedeno, predlagam, da se oblikuje in sprejme sprememba ZIUOPOK, in sicer tako, da se krog upravičencev za uveljavitev pravice do odloga plačila kreditnih obveznosti razširi tudi na solidarne poroke in druge osebe (dejanske plačnike kreditnih obveznosti), katerih pravni položaj je dejansko izenačen s položajem kreditojemalca in dejansko izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice po ZIUOPOK.