Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlog spremembe ZIUOPOK - razširitev upravičencev

1412 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Spoštovani.

 

Soočena sem z naslednjo situacijo, ki po mojem mnenju nujno terja spremembo obstoječega "Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)", in sicer :

 

Gospa, samohranilka treh mladoletnih otrok, ki je nosilka frizerske dejavnosti, ki jo opravlja v dveh poslovnih enotah (poslovni prostori so v najemu), s tremi zaposlenimi, je na podlagi vladnega odloka in uveljavljene prepovedi ponujanja in prodajanja frizerskih storitev, dne 16.03.2020 prenehala poslovati. Njen prihodek je od tedaj enak 0,00 EUR.

 

Gospa od bivšega partnerja že skoraj 10 let ne prejema nikakršne preživnine za tri skupne otroke in jih tako sama že ves čas preživlja. Bivši ji je hkrati "zapustil" tudi obveznosti iz naslova dveh kreditnih pogodb, ki jih je sklenil kot kreditojemalec. Gospa je od leta 2011 kot solidarni porok redno, na datum zapadlosti (če so obroki zapadli na dela prost dan pa celo pred zapadlostjo) poplačevala vse kreditojemalčeve obveznosti do banke (te znašajo 1.700,00 EUR mesečno) in v razmerju do banke ves čas ravnala pošteno, medtem ko sam kreditojemalec od leta 2011 iz naslova kreditov ni plačal niti centa. Kredit, ki se poplačuje je seveda zavarovan s hipoteko na hiši, ki predstavlja edini dom nje in njenih treh otrok (sama je lastnik do 1/3, njena mama do 1/3 in bivši partner do 1/3), kar pomeni, da v primeru neizpolnjevanja kreditnih obveznosti njej in njenim trem otrokom ter njeni mami, ki prav tako živi v hiši, grozi rubež in prodaja edine nepremične, v kateri lahko bivajo.

 

Gospa, ki zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi pojava epidemije COVID-19, NE SME opravljati dejavnosti, ki predstavlja njen edini vir prihodka, trenutno svojih obveznosti NI ZMOŽNA izpolnjevati. Mesečna nakazila banki bi definitivno ogrozila preživljanje nje in njenih treh mladoletnih otrok. Zaradi opisanega položaja je gospa v skladu s sprejetim interventnim zakonom, ki upravičencem, ki so bili prizadeti s pojavom epidemije in z ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom preprečitve širjenja okužb, omogoča uveljavljanje pravice do odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, banko upnico zaprosila za odlog, vendar je bila njena prošnja zavrnjena z utemeljitvijo, da gre ta pravica zgolj in izključno kreditojemalcu, kar pa gospa kot solidarni porok "po samem nazivu" ni, čeprav je njen pravni položaj dejansko popolnoma izenačen s kreditojemalcem. Banka jo je usmerila na kreditojemalca in predlagala, da naj uredi, da bo kreditojemalec podpisal aneks, ki ga je banka pripravila na podlagi ZIUOPOK, če pač želi, da se ji kreditne obveznosti odložijo.

 

Gospa, ki je želela dogovor o odlogu plačila kreditnih obveznosti, z banko skleniti sama, saj je dejansko on že skoraj 10 let dejanski in edini plačnik kreditnih obveznosti, se je sicer obrnila na bivšega partnerja in ga lepo prosila, če lahko podpiše dokument, pa bivši tega ni pripravljen storiti. Njegov aroganten odgovor je bil "naj ga banka lepo prosi, pa bo potem razmislil, kako se bo odločil". Banka se je sicer na moledovanje gospe, če ga vendarle lahko nekdo z banke kontaktira in prosi, to res storila, vendar je kreditojemalec popolnoma neodziven. Aneksa, ki mu je bil poslan na mail, ne podpiše in vrne banki, gospa pa v negotovosti in strahu pred posledicami preživlja agonijo.

 

Zgoraj navedeni primer je evidenten dokaz, da je absurdno, da ZIUOPOK kot upravičenca do odloga plačila kreditnih obveznosti določa le kreditojemalca kot glavnega dolžnika, ne pa tudi ostalih, katerih pravni položaj je povsem izenačen s kreditojemalcem, sploh če so zaradi neizpolnjevanja kreditnih obveznosti s strani samega kreditojemalca, kot plačniki kreditnih obveznosti dejansko v položaju kreditojemalca. Zakon je take osebe povsem prezrl, konkretna banka, ki pri tolmačenju oziroma uporabi zakona strogo vztraja pri besedni razlagi (namenske pa ne upošteva!), pa s tem osebo, ki je doslej edina ravnala pošteno in bi si to še vedno želela ostati, pa ji trenutne okoliščine izven njene sfere tega ne omogočajo, spravlja v hudo eksistencialno stisko. Ni dopustno, da interventni zakon osebe, ki so v svojem pravnem položaju povsem izenačene s kreditojemalci (v konkretnem primeru torej solidarni porok, ki poplačuje obveznosti namesto kreditojemalca kot glavnega dolžnika) prepuščen na milost in nemilost bank oz. da so odvisni od volje samih bank.

 

Če banka gospe ne bo odobrila odloga, ima to zanjo lahko hude posledice, njen in njenim trem mladoletnim otrokom pa lahko nastane nepopravljiva škoda.

 

Glede na vse zgoraj navedeno, Vlado RS in druge pristojne organe vljudno naprošam, da pričnejo postopke za spremembo ZIUOPOK, in sicer tako, da bo krog upravičencev razširila tudi na solidarne poroke in druge osebe katerih pravni položaj je dejansko izenačen s položajem kreditojemalca.

 

S spoštovanjem,

 

Petra Markovič Halik

92 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 50 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P PETRA.M.H. 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19. 5. 2020

Odziv Ministrstva za finance

Z Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK), ki je začel veljati 29. 3. 2020, se določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji v zvezi s posledicami razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije. Zakonodajalec se je zaradi izrednih razmer odločil, da oblastno poseže v dvostransko razmerje med kreditojemalcem in kreditodajalcem in sicer tako, da kreditojemalcem, določenim iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK omogoča odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev pod pogojem, da posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero se zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo.  

V okviru predloga se predlaga, da bi se krog upravičencev do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, določen v ZIUOPOK razširil tudi na solidarne poroke in druge osebe, katerih pravni položaj je izenačen s položajem kreditojemalca.

Solidarno poroštvo v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena Obligacijskega zakonika pomeni, da se porok zaveže kot porok in plačnik, upniku pa odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost in upnik lahko zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.

V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki po svoji vsebini predstavlja oblastni ukrep, pomeni poseg v ustavnopravno načelo svobodne gospodarske pobude, ki jo zagotavlja 74. člen Ustave Republike Slovenije. Vlada je zato upoštevajoč dejstvo, da obravnavani interventni ukrep posega v načelo svobodne gospodarske pobude, ki jo zagotavlja 74. člen Ustave Republike Slovenije, z omejitvijo kroga upravičenih kreditojemalcev sledila tudi cilju, da je poseg sorazmeren in upravičen. Zato se je predlog vlade, ki ga je sprejela na 3. redni seji dne 18. 3. 2020, nanašal le na interventni ukrep obveznega odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za kreditojemalce s področja opravljanja gospodarskih dejavnosti.

V zakonodajnem postopku sprejemanja predloga ZIUOPOK se je krog upravičenih kreditojemalcev do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe razširil še na društva, zavode, ustanove, nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter na fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Predlagana še dodatna razširitev kroga upravičencev do odloga plačila obveznosti tudi na solidarne poroke bi pomenila prevelik oblastni poseg zakonodajalca v dvostransko razmerje kreditne pogodbe med posojilojemalcem in posojilodajalcem.

Prvič, kljub temu, da solidarni porok in glavni dolžnik za izpolnitev odgovarjata solidarno, nista v pravni skupnosti, saj njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Kot je ugotovilo že Višje sodišče (VSL sodba II Cp 1107/2015), glavni dolžnik odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave.

Drugič, glede na to, da se v obdobju odloga plačila na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, solidarni upnik ne more zaprositi za odlog plačila brez sodelovanja kreditojemalca, saj je kreditojemalec tisti, ki je sklenil kreditno pogodbo z kreditodajalcem, morebitni dogovori o spremembah pogodbe pa so možni le med pogodbenima strankama.  

Komentarji