Drugačna zakonska ureditev prepovedi kurjenja v naravi
Kurjenje v naravi ni sporno le zaradi povzročanja požarov ampak tudi ekološko, zaradi onesnaževanja zraka.
Trenutno se kurjenje v naravi prepove le zaradi ukrepov varstva pred požarom, skladno z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14). Menim, da s tem problem ni v celoti rešen. Predlagam, da se omenjeni predpis nadomesti s predpisom prepovedi kurjenje v naravi tako iz stališča varstva pred požarom kot s stališča varstva okolja. Poiskati je treba praktične rešitve, ki jih bo mogoče izvajati in kontrolirati. Pri pripravi predpisa bi lahko država pozvala k sodelovanju civilno družbo, ki se ukvarja z varstvom okolja in gasilske organizacije.
Glede vsebine predlagam, da se upošteva, da lahko odvečno vejevje in travo v urbanih okoljih odvažajo komunalna podjetja, saj ga predelujejo v kompost. Tudi sami lahko kompostiramo.
V predpisu bi navedli izjeme, kje in kdaj je dovoljeno kurjenje v naravi in kako morajo biti zaščitena ognjišča, npr.:
- prvomajski kresovi,
- primerno urejena, zaščitena ognjišča, kot jih imajo taborniki in skavti,
- primerno urejena, zaščitena ognjišča na urejenih prostorih za piknik itd.
Predlog sicer podpiram, a RokKR ima prav, da je predlog premalo ambiciozen. Ni razloga, da bi se kurili kresovi, ker so res nekoristna tradicija iz preteklih časov. Ob piknikih je dovolj ogenj v žaru, ni treba, da imamo še neko ognjišče in res jih ni pametno prirejati v sušnem obdobju. Treba je upoštevati, da je vzhodni del Slovenije sušen večino časa.
Vdihavanje nanodelcev je škodljivo enako, če gre za kres ali kurjenje odpadnega vejevja, prisotnost ob ognju je zdravju škodljiva, a tega se nihče ne zaveda.
Komunalna podjetja že odvažajo vejevje in travo, kolikor vem, a je to treba plačati, kar ni pošteno, ker iz tega komunalna podjetja itak delajo kompost, s katerim še služijo, očitno gre za dvojno zaslužkarstvo komunalnih podjetij, kar je treba preprečiti. Odvoz naj bo zastonj.
Razlog: Žaljiva vsebina.
Brez žaljivih komentarjev, prosim.
Kurjenje kresov sprejemam kot kulturno dediščino iz časov turških vpadov, zato bi jo bilo na ustrezen način smiselno ohraniti. Žal se je kurjenje kresov res spremenilo v vaške veselice.
Predlagam, da se razprava o vsebini preseli v čas, ko se bo predpis pripravljal in bodo lahko pri tem sodelovali vsi pristojni. Do takrat moramo zbrati dovolj podpisov, da pride predlog na dnevni red odločevalcev.
Mimogrede: Zakaj pa bi moral biti kres izjema? Po mojem mnenju bi kot družba morali le začeti razmišljati o ukinitvi kurjenja kresov, saj sodijo v prejšnje tisočletje. Tradicija pa taka, če onesnažujemo okolje zgolj zaradi nje. Razviti svet ne kuri kresov.
Uredba bi morala zajemati tudi vsakršno kurjenje na privatni parceli - torej nihče ne bi smel kuriti vejevja ter listja doma na svojem dvorišču. To je po mojem mnenju ne samo neekološko, ampak celo nazadnjaško. Družba 21. stoletja bi se lahko bolje vzdržala tako nespametnih početij, ki nimajo nikakršne produktivnosti.
Imam občutek, da je dobronamerni predlog in podpora predvsem s strani oseb, ki verjetno živijo v bloku.
Realnost: Vsaka stavba, ki ji raste na zelenem okolju kaj drugega, kot trava, (drevje, grmovje, živa meja...) se sooča najmanj dvakrat letno z odpadnim vejevjem.
V kolikor ne obrezuješ, postane okolje neurejeno, čez nekaj let pa drevje tudi nevarno.
Pospravljanje vejevja je praviloma težava. komunala pobere obrezke, ko jih je za kamion. Na manjši parceli bi torej moral vejevje skladiščiti nekaj let, to pa pomeni kupe, kjer se lahko zaredi mrčes, in neurejen videz okolja.
Odvoz na deponijo s prikolico je velika težava, ker vsi nimajo prikolic, vej je po obrezovanju hitro za več kot eno prikolico, večina prebivalcev ima do deponije daleč, ...
Drobilniki vej ki jih zmeljejo, so primerni le za drobne veje, že malo debelejših ne zmorejo, poleg tega so počasni in soseščina je obremenjena s hrupom ure in ure.
Skratka, večina rešuje zadevo tako, da vejevje občasno pokuri.
Z ekološkega vidika se iz odmrle rastline izloči ista količina ogljika z razpadom (kompostiranjem) ali zažigom.
Verjetno prevoz na deponijo ni ekološko nič prijaznejši kot kurjenje.
Toliko po 'kmečki logiki'.
Kaj je pa po zakonih je pa drugo.
Težava je tudi v naseljih z eno- in dvodružinskimi hišami. Primer: družba podpira vgradnjo prezračevalnih sistemov z rekuperacijo zraka, saj se pri tovrstnem prezračevanju/ogrevanju/hlajenju porabi najmanj energije. Tak sistem ima zajem nekje na fasadi. Če pride na zajem prezračevalnega sistema dim iz kurišča na prostem, ga imamo neposredno v spalnici in otroški sobi. Sistema prezračevanja se ne da enostavno izključiti, kadar kdorkoli od sosedov kuri odpadke, pa naj so to le veje ali še kaj drugega.
Vse vhodne podatke bi lahko predstavili v času priprave predpisa in pripravili takega, ki bo življenjski. Moja pobuda je namenjena temu, da se začne proces priprave predpisa, ki bi nadomestil uredbo s tega področja, ki problem pokriva le delno.
Predlog lahko dopolnite tako: Občine odprejo spletno stran kjer je ponudba lesa, vej, listja, trave. Tisti ki imajo možnost to skuriti ali kompostirati pridejo te zadeve iskat,