PREDLOGI POTREBNIH UKREPOV VLADI RS ZA IZBOLJŠANJE STANJA INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI
1978 OGLEDOV
1 KOMENTAR
NSIS - Nacionalni svet inovatorjev v Sloveniji
PREDLOGI POTREBNIH UKREPOV VLADI RS ZA IZBOLJŠANJE STANJA INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI Nacionalni svet inovatorjev v Sloveniji, ki ga sestavlja 6 inovatorskih in inženirskih organizacij s 89800 člani in 7320 izumitelji, inovatorji, inventorji in avtorji tehničnih, tehnoloških in storitvenih rešitev in izboljšav, na osnovi vse slabšega stanja inovacijske dejavnosti v zasebnem in civilnem sektorju ter malih podjetjih, ki ga kažejo raziskave, analize in rezultati ustvarjenih novosti, predlaga vladi in resornim ministrstvom v okviru projekta INOVATIVNA SLOVENIJA naslednje ukrepe za izboljšanje sedanjega stanja: 4 statusne in 5 sistemskih ukrepov ter nudi 4 razvojne inovacijske projekte, 6 specialističnih inovacijskih programov ter 15 poslovnih modelov in orodij za inoviranje.
STATUSNI UKREPI Za spodbujanje inovacijske dejavnosti je potrebno zboljšati in okrepiti status INOVATORJEV .
1. POSLOVNI STATUS INOVATORJEV Ciljukrepa je zainteresirati čim večje število inovatorjev s poenostavljenim poslovanjem za razvijanje idej do inovacij. Namen je zmanjšati stroške poslovanja inovatorja v začetnem obdobju inoviranja, ko inovator razen subvencij nima dohodkov, temveč le stroške. Izvajalca tega ukrepa sta Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance.
UKREP : Inovator, ki pridobi prijavno listino za prijavljen patent, model, vzorec ali listino za avtorsko zaščito, lahko posluje na enak način kot kulturni delavci brez statusa gospodarske družbe. V zakonu in odredbah se k imenu kulturnih delavcev doda še besedilo »inovator z listino zaščitene intelektualne lastnine«. Vse delovanje in izvajanje poteka enako kot pri kulturnih delavcih.
Učinki : Večje število potencialnih inovatorjev bi začelo razvijati svoje ideje z manjšimi začetnimi stroški za administriranje in poslovanje, ki ne povzročajo nobenega negativnega učinka državi. Ukrep ne povzroča stroškov in poteka v okviru obstoječih služb.
2. PRIZNANJA INOVATORJEM Cilj je spodbujati in zboljšati javno podobo inovativnosti in uspešnih inovatorjev v javnosti in s tem promovirati inovacijsko dejavnost. Namen je razvijati inovacijsko kulturo in ustvarjalnost v družbi s primeri uspešnih nagrajenih inovatorjev za razvite invencije in inovacije. Izvajalec ukrepa je Vlada RS na osnovi predloga NSIS – Nacionalnega sveta inovatorjev v Sloveniji. V obdobju zadnjih let je v Sloveniji okoli 150 domačih nagrajenih novosti in do 30 v tujini. Vrhunski dosežkov je letno povprečno do 10 novosti.
UKREP : Inovatorske organizacije na osnovi priznanj, ki so jih njihovi člani inovatorji prejeli doma in v tujini, pošljejo predlog za nagrado, ki mu priložijo prijavo o patentni, modelni ali avtorski zaščiti in kopijo diplome, medalje ali druge oblike priznanj. Objavi se javni poziv. Strokovna komisija NSIS na osnovi te dokumentacije pošlje vladi predlog za zlata, srebrna in bronasta priznanja inovatorjem za nagrajene razvite novosti. Za posebne vrhunske dosežke slovenskih inovatorjev pa NSIS te predlaga Vladi in drugim domačim in mednarodnim organizacijam za njihove razpisane nagrade.
Učinki : Pozitivni učinki priznanj inovatorjem bodo delovali spodbujevalno in povečevali ugled inovatorjev v družbi. S priznanji na državnem nivoju se bo dvignil tudi pomen inovacij v državi. Stroški priznaj so majhni, do 5000 evrov.
3. POMOČ IN PODPORA INOVATORSKIM ORGANIZACIJAM Cilj je spodbujati čim večje število delujočih inovatorskih organizacij, ki združujejo in nudijo pomoč v svojem interesnem okolju vse vrste izumiteljev, inovatorjev, inventorjev in avtorjev tehničnih, tehnoloških in storitvenih rešitev in izboljšav. Namen je okrepiti delovanje inovatorjev v zasebnem in civilnem sektorju v organiziranih oblikah delovanja, njihovo vključevanje v inovacijsko podporno okolje, boljšo izkoriščenost tega in zboljšati kvaliteto in strokovnost inoviranja. Izvajalci ukrepa so Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo in NSIS, ki naj ima domicilno mesto pri njem.
UKREP : Inovatorji, ki se interesno združijo v zasebne in civilne skupine, sekcije, klube, društva, združenja, zveze, zavode in druge oblike združevanja in združujejo vsaj 25 potencialnih in delujočih inovatorjev, obvestijo in pošljejo spisek inovatorjev do konca leta s kopijo prijave intelektualne lastnine na NSIS – Nacionalni svet inovatorjev v Sloveniji. Ta zbere vse prijave organizacij inovatorjev in jih pošlje Vladi RS s predlogom finančne subvencije na vsakega potencialnega inovatorja, ki želi razvijati svojo idejo. Vlada v okviru proračuna in politike spodbujanja inovativnosti projekta Inovativna Slovenija v proračunu predvidi višino državne subvencije za vsakega aktivnega potencialnega inovatorja. Inovacijsko podporno okolje / inovacijski parki, centri, inkubatorji, pisarne EEN/, ki se financira iz državnih proračunskih sredstev, omogoči tem inovatorjem strokovno pomoč pri razvijanju idej brezplačno v okviru programa subvencioniranih aktivnosti.
Učinki : Povečalo se bo število potencialnih inovatorjev, ki imajo ideje in so jih pripravljeni razvijati in so bili do sedaj brez organiziranih oblik pomoči prepuščeni večinoma sami sebi. Z deležem državne pomoči v začetku inoviranja se bo povečal delež aktiviranja razvijanja novih idej in s tem možnosti razvoja večjega števila inovacij. Stroški proračuna RS so letno za 1200 aktivnih inovatorjev po 2500 evrov letno 3 milijone evrov.
4. USTANOVITEV STROKOVNE KOMISIJE ZA PREVERJANJE INVENTIVNOSTI IDEJ Cilj je imetniku ideje, potencialnemu inovatorju, izdelati strokovno mnenje o inventivnem potencialu in možnosti realizacije ideje s predlogom strategije razvoja ideje. Namen pomoči na začetku preverjanja idej je pomagati lastnikom idej, da se izognejo nerealnim aktivnostim, vlaganjem in stroškom. Pozitivno ocenjene potencialne invencije pa se s tem mnenjem lahko vključijo v organizirane oblike državnih pomoči in subvencij. Izvajalec programa je strokovna komisija pri NSIS – Nacionalni svet inovatorjev v Sloveniji. Program financira proračun RS iz postavke inovacijske dejavnosti na osnovi letnih programov, kjer se letno v Slovenijo po raziskavah letno rojeva 500-800 novih idej, ki so jih lastniki pripravljeni razvijati.
UKREP : Lastnik ideje jo prijavi in osebno predstavi strokovni komisiji pri NSIS, ki oceni inventivni potencial, možnost realizacije in inovatorjevo sposobnost za inoviranje in realizacijo. O tem izda pisno svoje strokovno pozitivno mnenje z nasvetom ali negativno mnenje z obrazložitvijo. V primeru pozitivnega mnenja lastniku ideje doda še predloge za potrebne aktivnosti po metodologiji strategije realizacije razvoja idej. S pozitivnim mnenjem komisije lastnik ideje potencialni inventor pridobi pravico brezplačnega koriščenja pomoči v inovacijskem podpornem okolju za dejavnosti, ki so financirane iz proračuna.
Učinki : Iz prakse inovacijsko uspešnih držav v svetu je takšen začetni impulz države vplival spodbudno in bistveno povečal učinkovitost razvijanja idej tudi do petkratno. Še posebno za inovatorje posameznike je taka pomoč odločilna za odločitev lastnika ideje za njen razvoj. Začetne usmeritve in mnenja specialističnih strokovnjakov in izkušenih svetovalcev preprečujejo kasneje nepopravljive napake, ekonomski propad inovatorja in propadlih sredstev v fazi inoviranja, neracionalno in neučinkovito porabo subvencij, pomoči in del. Stroški za komisijsko preverjanje 800 idej znašajo po tujih izkušnjah povprečno 600 evrov na idejo, skupno 480.000 evrov. Po tujih izkušnjah so prihranki stroškov samo pri uspešno razvitih idejah večkratni, pri neuspešnih pa več desetkratni.
SISTEMSKI UKREPI PRERAZPOREDITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA INOVACIJSKO DEJAVNOST Cilj je povečati in učinkovito usmeriti ter izkoristiti proračunsko predvidena finančna sredstva za inovacijsko dejavnost in jo razdeliti namensko, pri tem teh sredstev ni moč uporabljati kot do sedaj za RR dejavnosti. Namen tega ukrepa je bistveno spremeniti strukturo financiranja in povečati delež financiranja zasebnega in civilnega sektorja ter malih podjetij, ki so do sedaj dobivali le nekaj stotink sredstev ali pa celo nič, zasebni del pa je izločen še iz subvencij za inoviranje. Subvencije za razvijanje in realizacijo novosti lahko dobijo le pozitivno komisijsko ocenjene ideje, uspešne potencialne invencije v fazah inoviranja prototipa ali preverjenih učinkov in mednarodno nagrajene invencije.
Izvajalec tega ukrepa je Vlada RS. UKREP : V proračunu RS je postavka inovacijska dejavnost ločena od RR dejavnosti in je pri Ministrstvu za gospodarstvo. Delitev sredstev med porabniki je po vzoru inovacijsko uspešnih držav na aktivne inovatorje (inovacijsko podporno okolje 15 % sredstev, inovatorske organizacije in NSIS 10%, razvoj in spodbujanje inovativnega okolja 10%, razvoj novih inovacij delujočih inovatorjev 40%, razvoj novih programov in projektov za pospešen razvoj inovacijske dejavnosti 15%, usposabljanja inovacijskih strokovnjakov in inovatorjev 5%, promocija,literatura,publikacije, mediji 5%). Sredstva se delijo na osnovi programov in javnih razpisov, na katera se prijavijo izvajalci in uporabniki pri Ministrstvu za gospodarstvo. Ta za razpise določi prednostna področja in aktivnosti na osnovi vladne strategije o inovacijski dejavnosti.
Učinki : Pozitivni učinki takega načina financiranja bodo preglednejša poraba in spremljanje rezultatov. Vlada in ministrstva bodo lažje izvajala in prilagajala inovacijsko politiko svoji strategiji in potrebam. Sredstva bodo porabljena samo za inovacijsko dejavnost. Sredstva za samo inovacijsko dejavnost se morajo bistveno povečati z novo strategijo in projektom Inovativna Slovenija. Na osnovi potencialov in možnosti bi morala znašati vsaj 750 milijonov evrov.
IZLOČITEV INOVACIJSKE DEJAVNOSTI IZ VLADNIH AGENCIJ Cilj tega je zmanjšati neučinkovito in preveliko porabo proračunskih sredstev za neučinkovito delovanje vladnih agencij in raznih pogodbenih inštitucij za inovacijsko dejavnost. Te službe vodijo uradniki, ki niso strokovno in izkustveno sposobni voditi to dejavnost in so za inovatorje in inoviranje nekoristni. Poleg tega pa se nezakonito ukvarjajo še s poslovnimi dejavnostmi na osnovi programov, ki si jih sami pišejo. Namen je prenos strokovnih aktivnosti na NSIS in inovatorske organizacije ter izločiti uradnike kot pisce programov, načrtovalce sredstev in porabnike sredstev, kar se sedaj odraža v tem, da te potrošijo več milijonov proračunskih sredstev zase, inovatorji pa dobijo nekaj deset tisoč evrov ob koncu leta za vse svoje delovanje. Posledica tega je zmanjšanje števila inovatorjev zadnjih 15 letih iz 14 000 na 300 in le še nekaj deset razvitih inovacij. Takšen način vodi k propadu inovatorjev.
Izvajalec tega ukrepa je Vlada RS. UKREP : Inovacijska dejavnost se izloči iz državnih agencij JAPTI in TIA. Njihova dejavnost se prenese na NSIS in inovatorske organizacije, izvedba poslovnih dejavnosti pa z javnimi razpisi na poslovne izvajalce. Na Ministrstvu za gospodarstvo v Direktoratu za podjetništvo in konkurenčnost je en uradnik zadolžen za inovacijsko dejavnost in sodelovanje in izvajanje programov, projektov in aktivnosti v sodelovanju z NSIS in inovatorskimi organizacijami, ki so predlagatelji teh.
Učinki : Učinki so tako v racionalizaciji delovanja, zmanjšanju stroškov, zboljšanju strokovnosti, kvalitete izdelave in izvedbe programov. Z ločitvijo inovacijske dejavnosti v Ministrstvu za gospodarstvo in RR v MiVŠZT bo učinkovitost in preglednost obeh programov boljša in jasnejša. Stroški bodo bistveno manjši, vsaj za 0,5 milijona evrov, ki se lahko preusmerijo v inoviranje.
USTANOVITEV RAZVOJNE INOVACIJSKE SKUPINE Cilj je ustanovitev vladne razvojne inovacijske skupine inovacijskih strokovnjakov, ki bo spremljala razvojne trende inovacijske dejavnosti v svetu, spremljala in analizirala stanje inovacijske dejavnosti v državi, razvoj novih metod, metodologij in inovacijskih orodij ter predlagala njihovo uvajanje pri nas. Namen je zboljšati kvaliteto in strokovnost na področju inovativnosti in hitrejši prenos novosti v slovensko okolje ob boljšem sodelovanju s tujino.
Izvajalca programa sta Vlada RS in NSIS - Nacionalni svet inovatorjev v Sloveniji. UKREP : NSIS pripravi predlog in program vladne Razvojne inovacijske skupine in organizira in vodi delo te skupine. V njen naj bi sodelovali tudi 2 – 3 tuji specialistični inovacijski strokovnjaki. Skupina bi bila 10 članska po pokrivanju najpomembnejših inovacijskih področjih.
Učinki : V večini inovacijsko naprednih in uspešnih držav take skupine redno delujejo in skrbijo za stalno rast inovacijskih učinkov, ki so posledica novih znanj in orodij za uspešno inoviranje. Stroški delovanja take skupino so po oceni in tujih izkušnjah 160.000 evrov.
INOVACIJSKI SKLAD Cilj inovacijskega sklada je zaradi tržne niše, visoke dodane vrednosti in inventivnosti novosti pospešiti razvojno, proizvodnjo in tržno realizacijo novosti s finančnim vložkom inovacijskega sklada. Namen sklada je večja učinkovitost in dobičkonosnost vrhunskih invencij, ki se omogoča s pospešenim razvojem in realizacijo uvajanja novosti na tržišče.
Izvajalca sta INOVACIJSKI SKLAD pri Podjetniškem skladu Slovenije in Ministrstvo za finance. UKREP : Ustanovi se Inovacijski sklad z začetnim vložkom države z vsaj 100 milijonov evrov in s sredstvi iz zasebnih skladov, EU skladov in mednarodnih skladov in fondacij. V Inovacijski sklad Ministrstvo za finance – Davčni urad odvaja 10 % DDV od izvedenih prodaj in nakupov domačih in tujih transferov licenc in pogodbenih prodaj avtorskih rešitev z materialnimi pravicami in 50 % od taks intelektualne lastnine. Za plačane takse zaščite intelektualne lastnine država namreč ne opravi nobenega dela ali storitev razen, da pobere takse. Ne ščiti in zavaruje pa ne prijavitelja niti mu ne nudi nobene pravne ali strokovne pomoči v sodnih postopkih. Zato naj polovico pobranih taks vlaga v razvoj inovacij. Inovator, ki je prejel sredstva iz sklada, jih po uspešni realizaciji ali transferu , vrne v sklad in 10 % prodane vrednosti ali dobička v obdobju 5 let. Inovacijski sklad posluje preko ene izmed bank z večinskim državnim lastništvom. Evidenco vodi NSIS kot zastopnik inovatorjev.
Učinki : Vlaganje teh sredstev bo pospešilo realizacijo in večje število razvitih novosti in s tem oplemenitenje proračunskih sredstev vsaj nekaj kratno. Po izkušnjah podobnih skladov v svetu so vložki vračajo 3 do 20 kratno. Stroški vodenja Inovacijskega sklada so v okviru obstoječih stroškov Slovenskega podjetniškega sklada, vložki pa se vračajo večkratno, saj se vlagajo v že preverjene in razvite novosti.
»OFF SHORE« INOVACIJSKI CENTRI Cilj teh centrov je zboljšati pogoje delovanja in poslovanja ter davčnega poslovanja, v »off shore« coni, ki je lahko okolje ali del razvojno inovativnih prostorov inovacijskega centra, inovacijskega inkubatorja ali inovacijske delavnice. Tega ne preprečuje nobena Direktiva EU ali drugih mednarodnih inštitucij. Namen tega je poceniti in poenostaviti delovanje inovatorja/ev v obdobju inoviranja brez davčnih obveznosti, ko ima inovator samo stroške in vlaganja, razen državnih, EU in tujih subvencij in pomoči. Predpisano poslovanje vodijo davčni organi v okolju. Izvajalci so Ministrstvo za finance, »Off shore« Inovacijski center in inovator/ji, ki razvijajo novost.
Poslovanje vodi Davčni urad pristojen za »off shore« lokacijo. UKREP : Ministrstvo za finance izdela Zakon o poslovanju inovatorjev pri razvijanju novosti od ideje do proizvodnje in trženja v »off shore« okolju inovacijskega centra, inovatorskih delavnicah ali inovacijskih, inkubatorskih in tehnoloških delavnicah con, parkov ali razvojnih naselij. V Odredbi pa določi lokacije, pogoje in načine poslovanja v »off shore« okolju in sankcije za prekrške. Poslovanje vodi in nadzira uradnik Davčnega urada, ki je pristojen za lokacijo. Inovator vodi interno knjigo prihodkov in odhodkov, ki jo mora mesečno potrditi na pristojnem Davčnem uradu za lokacijo »off shore« inovacijskega prostora. Predloge in podatke za inovatorje, ki bi razvijali v »off shore« delavnicah jim posreduje NSIS na osnovi predlogov in predpisane dokumentacije inovatorskih organizacij in inovatorjev. Po zaključku razvoja ko se inovator izseli iz »of shore« lokacije in prične s proizvodnjo in trženjem, transferom licence ali pogodbeno prodajo pravic intelektualne lastnine ali prodajo podjetja z vso lastnino in pravicami plačajo vse davčne obveznosti.
Učinki : Inovator nima stroškov z negativnim poslovanjem v času razvoja, ima poenostavljeno poslovanje in prihranek pri nepotrebnih stroških in izgubi časa z administracijo v času inoviranja. Davčni in ostali organi, ki nadzirajo poslovanje inovatorjev, nimajo stroškov in delovnih obremenitev z negativnim poslovanjem v času razvoja inovatorja. Vključijo se šele, ko inovator sklene prvi poslovni posel in je zmožen plačati in ustvari prihodek iz posla z inoviranjem. Takšen način inoviranja je v svetu najuspešnejši, je racionalen in daje najboljše rezultate ter najhitrejše rezultate razvoja in realizacije novosti. Tako inovator, sodelavci, partnerji, izvajalci in kupci licenc so zainteresirani za čim hitejši zaključek razvoja novosti, ker jim »off shore« klavzula onemogača poslovanje brez transfera in nakupa pravic intelektualne lastnine,dokler ne plačajo vseh davčnih obveznosti. Stroški izvedbe tega ukrepa so izdelava Zakona in Odredbe o »off shore« inovacijskih centrih in delo davčnega uradnika v okviru obstoječih služb Davčnega urada. Prihranki pa so veliko večji pri nepotrebnem delu večih uradnikov in služb v večletnem negativnem poslovanju inovatorja v času razvoja novosti. Gre za čisto obliko racionalnosti in podjetniške poslovnosti.
RAZVOJNI INOVACIJSKI PROGRAMI, PROJEKTI, METODE, METODOLOGIJE, POSLOVNI MODELI IN ORODJA ZA INOVIRANJE Članice NSIS, Poslovna skupina inovacijskih strokovnjakov SPATINOVA, izkušeni podjetniki inovatorji z dolgoletnimi izkušnjami, specialistični inovacijski strokovnjaki usposobljeni po programu PHARE, podjetniški, turistični in poslovni svetovalci, raziskovalci, ki so mednarodno povezani v zasebne poslovne mreže in skupine, imajo izdelane razvojne inovacijske programe, projekte, metode, metodologije, poslovne modele in orodja za praktične inovatorske delavnice za inovacijski inženiring različnih interesnih in panožnih skupin. Naši strokovnjaki zasedajo pomembne strokovne funkcije v mednarodnih strokovnih in inovatorskih organizacijah in imajo kvalitetne reference in rezultate inoviranja kot inovatorji, podjetniško inovacijski managerji, svetovalci in strokovnjaki. Vladnemu projektu INOVATIVNA SLOVENIJA, resornim ministrstvom in inovativnemu podpornemu okolju, nudimo odkup avtorskih pravic in strokovno vodenje in zagon pri programih in projektih ter izvedbo inovatorskih delavnic za interesne skupine z mednarodno priznanimi poslovnimi modeli in orodji inoviranja.
Razvojni inovacijski projekti : Specializirani podjetniško inovacijski inkubatorji in tehnološki parki Sodobne inovacijsko podjetniške razvojne in poslovne cone Tovarna inovacij Center borze znanja in inovacij Izdelani so idejni projekti po mednarodni metodologiji s prilagoditvami na slovenske pogoje s »know howi«, vodenje in svetovanje pri ustanovitvi, zagonom in 1 letnim uvajanjem s pomočjo domačih in tujih svetovalcev. Za vse projekte je potreben odkup avtorskih pravic. Za plačilo nudimo poslovne predstavitve projektov na lokaciji interesentov.
Specializirani inovacijski programi : Nova delovna mesta z inovacijami Evropski samostojen inventiven turistični informator, podjetnik in tržnik Inovacijski manager Inventiven podjetnik Inventiven uradnik Specialist za inovacijski inženiring Izdelani so programi, gradiva in usposobljeni kadri za izvedbo programov. Programi so praktični in udeleženci ob usposabljanju pripravijo vse potrebno za svoj posel s poslovnimi načrti.
Poslovni modeli in orodja za inoviranje : 1. Ocenjevanje inventivnih potencialov idej in možnosti realizacije – metodologija in kriteriji, 2. Mednarodni kriteriji ocenjevanja invencij, 3. Cenitve intelektualne lastnine in materialnih avtorskih pravic, 4. Inoviranje v turizmu, 5. Inoviranje ekoloških novosti, 6. Inoviranje alternativnih novosti, 7. Inoviranje v industriji, 8. Inoviranje storitev, 9. Inoviranje v zdravstvu, 10.Kako, kdaj in kje zaščititi novost, 11.Promocija invencij in inovacij, 12.Ponudbe in trženje inovacij, 13.Transferi licenc in prodaja materialnih avtorskih rešitev, »know howov«, 14.Pridobivanje tujih pomoči za inovacije, 15.Mednarodno inovacijsko okolje in pomoč pri navezovanju sodelovanja. Za odkup je potrebno plačati avtorske pravice, izvedbo inovatorskih delavnic pa izvajamo po dogovoru z naročniki. Pripravili svetovalci Poslovne skupine inovacijskih strokovnjakov SPATINOVA, članice NSIS. Ljubljana, 21. september 2010
NSIS – Nacionalni svet inovatorjev v Sloveniji Predsednik Robin Majnik