100 % nadomestilo za čakanje na delo ali bolniški stalež v času koronavirusa za INVALIDA s polovičnim delovnim časom in 4h zaposlitvijo ter STANOVANJSKIM KREDITOM..

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvodoma naj glede zakonske ureditve nadomestila plače v primeru čakanja na delo pojasnimo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) ureja institut začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga v 138. členu. Kot izhaja iz drugega odstavka 138. člena, ima delavec v času čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa splošno pravilo glede višine nadomestila plače za vse delavce. Osnova za izračun nadomestila plače je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, kamor sodi tudi dodatek za delovno dobo. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Višino nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo zaradi posledic epidemije ureja tudi 26. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20), ki določa, da ima delavec, ki ne dela zaradi začasnega čakanja na delo ali višje sile, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80% osnove), dodatno pa je določeno, da nadomestilo za čas začasnega čakanja na delo zaradi posledic epidemije ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Naj pojasnimo, da je ministrstvo na spletni strani objavilo ključne informacije in odgovore na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Informacije, ki jih tudi dopolnjujemo, so dostopne na spletnem naslovu:
https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/ oziroma
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Koronavirus/Pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-posebnih-okoliscin-v-1.3-14_apr_2020.pdf