Ukrepi-brezposelni

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Posledica pojava epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: epidemija), ki je bila razglašena z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, je nedvomno tudi zmanjšana potreba po delavcih, navedeno pa pomeni tudi zmanjšanje možnosti brezposelnih oseb za iskanje in pridobitev zaposlitve. Registrirana brezposelnost v Sloveniji se je po izbruhu epidemije v drugi polovici marca začela hitro povečevati. Med novo prijavljenimi brezposelnimi prevladujejo osebe, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, trajno presežni delavci, stečajniki in iskalci prve zaposlitve.

Kljub manjši potrebi po delavcih (predvsem v panogi turizma in gostinstva, predelovalni dejavnosti) pa so brezposelne osebe še vedno zavezane k aktivnemu iskanju ustrezne oziroma primerne zaposlitve v skladu z zaposlitvenim načrtom, ki so ga dogovorile s svojim svetovalcem, seveda ob upoštevanju okoliščin in razmer, ki obstajajo v času epidemije. V času epidemije, zlasti pa po prvomajskih praznikih, je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje mogoče opaziti porast povpraševanja po delavcih predvsem v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, oskrbe z električno energijo, v javni upravi in na področju obrambe. Prav tako je zaznati povečan obseg dela pri prodaji preko spletnih trgovin in pri opravljanju dostave na dom.

Zaradi posledic epidemije je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljevanju: ZIUZEOP), katerega glavni cilj je omiliti posledice epidemije za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih, tudi na področju brezposelnosti.

Tako 61.a člen ZIUZEOP za brezposelne osebe določa ukrep izplačila začasnega denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve v času razglasitve epidemije. Do začasnega denarnega nadomestila v višini 513,64 EUR bruto mesečno je upravičena vsaka brezposelna oseba, ki ji je od 13. 3. 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali ji je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Brezposelna oseba nadomestilo lahko uveljavlja, če je bila v obvezna socialna zavarovanja iz naslova delovnega razmerja vključena v Republiki Sloveniji in če ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 – odl. US; v nadaljevanju: ZUTD). Začasno denarno nadomestilo lahko brezposelna oseba prejema za obdobje od prvega dne nastanka brezposelnosti dalje do izteka trajanja začasnih ukrepov kot to določa ZIUZEOP; predvidoma do 31. 5. 2020.

Začasni ukrep, ki ga za brezposelne osebe določa omenjeni ZIUZEOP je tudi napotitev brezposelne osebe na opravljanje začasnih ali občasnih del v kmetijstvu k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: naročnik). V navedenem primeru brezposelna oseba in naročnik skleneta pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu (pogodba civilnega prava) v skladu z določbami Zakona o kmetijstvu.

Iz opisane zakonske ureditve izhaja, da se z ZIUZEOP torej določa ukrep začasnega denarnega nadomestila za osebe, katerih brezposelnost je neposreden rezultat pojava epidemije in ne izpolnjujejo zahtevane zavarovalne dobe za priznanje denarnega nadomestila za brezposelnost (9 mesecev zavarovalne dobe iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih) v skladu z ZUTD, medtem ko uveljavljanje posebnih denarnih prejemkov, na primer v obliki predlaganega podaljšanja že priznanega denarnega nadomestila za brezposelnost, za brezposelne osebe, ki so se v evidenco brezposelnih oseb vpisale že pred pojavom epidemije, ni določeno.

Vsekakor pa je navedenim osebam oteženo iskanje in pridobitev zaposlitve, zato bo država k izboljšanju možnosti za pridobitev zaposlitve in odpravi brezposelnosti prispevala s spodbudami v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ), ki so na voljo in v pomoč brezposelnim osebam in delodajalcem, še posebej v času ponovnega zagona gospodarstva. V okviru programov APZ pa je že sedaj mogoče pridobiti nepovratna sredstva za usposabljanje in zaposlovanje brezposelnih oseb.

Izpostavili bi še, da brezposelna oseba, ki nima več sredstev iz naslova nadomestila za čas brezposelnosti, lahko uveljavlja pravice na podlagi Zakona o uveljavljanju pravici iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih, na pristojnem centru za socialno delo. Pravice, ki jih lahko uveljavlja samska oseba so pravica do denarne socialne pomoči, pravica do varstvenega dodatka, pravica do izredne denarne socialne pomoči, pravica do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do subvencije najemnine. Kadar ima oseba družino pa lahko uveljavlja pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, subvencijo plačila vrtca, ter subvencijo malice in kosila za otroka. Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pri ugotavljanju materialnega položaja se upoštevajo vlagatelj in njegovi družinski člani in  njihov dohodek.

V času, ko veljajo izredni ukrepi, pa so centri za socialno delo pristopili k fleksibilni razlagi obstoječih zakonskih določb, kar pomeni, da pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev zakonske določbe, predvsem krivdne razloge (vpis v evidenco brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve), upoštevajo življenjsko, razumno in primerno trenutnim razmeram. Zato se v času, ko veljajo izredni ukrepi, dejstvo, da oseba ni oziroma se še ni vpisala v evidenco brezposelnih oseb, ne šteje kot krivdni razlog pri uveljavljanju pravic.

Ministrstvo je podalo usmeritve tudi v postopkih priznavanja izredne denarne socialne pomoči, ko je treba individualno ugotoviti socialno stisko. Centri za socialno delo imajo pri odločanju o izredni denarni socialni pomoči diskrecijsko pravico, ki jo je treba pri odločanju uporabiti preudarno, življenjsko, predvsem pa  upoštevajoč okoliščine in razmere, v katerih so se posamezniki oziroma družine nepričakovano znašle. Navedeno pomeni, da se lahko pri odločanju upoštevajo tudi okoliščine, ki v normalnih razmerah ne predstavljajo razlogov za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, kadar gre za izredne okoliščine zaradi višje sile (COVID -19).

Kot izhaja iz zgoraj opisanega stanja na trgu dela v določenih dejavnostih povpraševanja po delavni sili zaradi epidemije praktično ni, medtem ko se je v nekaterih drugih dejavnostih povpraševanje po delavcih povečalo. Ocenjujemo, da predlogu podaljšanja denarnega nadomestila za brezposelnost vsem brezposelnim osebam ne glede na zaposlitvene možnosti ni potrebno slediti, saj je brezposelnim osebam v primeru finančne stiske na voljo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, medtem ko so za odpravo brezposelnosti na voljo drugi ukrepi, s katerimi se želi brezposelne osebe čimprej in v čim večji meri vključiti na trg dela.