Gradbeno dovoljenje in parkirišča

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je mnenjedajalec tudi občina, ki v svojem mnenju preveri, ali je objekt skladen z določbami občinskega prostorskega akta. Občine imajo namreč v svojih prostorskih aktih določene zahteve v zvezi s številom parkirnih mest, glede na vrsto posameznega objekta. Mnenja mnenjedajalcev (v tem primeru občin) v postopkih pridobivanja dovoljenj za gradnjo morajo jasno izražati stališča, ki morajo biti strokovno in pravno utemeljena, obrazložena in morajo vključevati tudi morebitne rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje. Pripomnimo naj, da tudi upravni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja preverja skladnost projektne dokumentacije z določbami prostorskega akta. Na ta način je kontrola, da so določbe prostorskega akta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene praktično podvojena.

Število potrebnih parkirnih mest je urbanistična - prostorska določba, ne pa gradbenotehnična zahteva, zato Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št.1/11 in 61/17– GZ) v bodoče ne bo več postavljal zahtev v zvezi s številom parkirnih mest. Nedvomno je z vidika števila parkirnih mest za stanovanjske enote, precej velika razlika, če gre za stavbo v jedru Pirana ali stari Ljubljani ali če gre za gradnjo v novi stanovanjski soseski na obrobju mesta, v urbanem naselju ali robu naselja ali v vasi na podeželju.

Ravno zaradi take prostorske raznolikosti in različne dostopnosti smo v Direktoratu za prostor, stanovanja in graditev pripravili publikacijo Priporočilo za Mirujoči promet v urbanih naseljih, ki je objavljeno na spletni strani MOP na povezavi: https://www.gov.si/teme/drzavni-prostorski-red/ (MOP, 2020), kot del državnega prostorskega reda - DPR. Ministrstvo želi na področju urejanja prostora s temeljnimi, podrobnejšimi pravili in priporočili omogočiti, da občine skozi prostorsko načrtovanje v procesih priprave svojih prostorskih aktov naredijo premislek glede raznolikosti prostora. Dosedanja praksa z enotnim normativom določanja parkirnih mest na ravni cele občine (in celo države) je povzročala težave na način, da ni upoštevana prostorska raznolikost lokacij in posebnih primerov pri načrtovanju površin za mirujoči promet. Področje parkirnih normativov za novogradnje je večplastno področje, za katere je v praksi uveljavljenih veliko različnih načinov obravnave oziroma pristopov.

V Priporočilih za mirujoči promet v urbanih naseljih sta podana dva pristopa k načinu obravnave parkiranja. Prvi pristop predvideva celovit način obravnave z izdelavo celostne parkirne strategije občine kot samostojnega dokumenta, ki celovito obravnava področje parkiranja v občini in na podlagi posebnosti občine postavlja zahteve po gradnji novih parkirnih površin v obliki normativov ali številsko za posamezno območje z različnimi režimi. Prvi pristop je zahtevnejši ter primeren za mestne in druge večje občine. Drugi pristop obravnave je primeren za manjše občine in nezahtevne lokacije. Temelji na klasičnem parkirnem normativu po dejavnostih in se prilagodi glede na različne tipe lokacij, ki so različno dostopni z javnim potniškim prometom.

V zgoraj navedenih priporočilih je podana tudi Preglednica 3: Parkirni normativi po dejavnostih, kjer je za dejavnost stanovanj in bivanja podan primer: tri- in večstanovanjske stavbe priporočeno eno (1) PM na enoto, in dodatnih 20 % PM za obiskovalce, ki morajo biti javno dostopna.

Priporočila za mirujoči promet v urbanih naseljih (MOP, 2020) so nastala na podlagi podrobne Analize in izhodišč za prenovo mirujočega prometa v urbanih naseljih v povezavi na prometno politiko, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije v novembru 2017. Izdelana je bila tudi raziskovalna naloga Integracija celostnih prometnih strategij in občinskih prostorskih načrtov s celovito obravnavo dostopnosti v prostorskem načrtovanju (MzI, UIRS, MOP; 2019). Obe nalogi posodabljata že zastarele pristope k navedeni problematiki.