5. 11. 2021
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O PROGRAMU RAZVOJA PODEŽELJA IN UKREPU DOBROBIT ŽIVALI
Dobrobit živali je zelo pomemben dejavnik pri konceptu kakovosti hrane, saj potrošniki pričakujejo, da bo njihova hrana živalskega izvora pridelana na karseda živalim in okolju prijazen način. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bi si sicer želeli, da bi se slovenski rejci še v večji meri odločali za nadstandardne načine reje živali, ki upoštevajo vidike dobrobiti živali in presegajo predpisane zahteve ravnanja ali običajno rejsko prakso. Razlogi, zaradi katerih se rejci ne odločajo za nadstandardne načine reje živali so različni – od neugodne posestne strukture kmetijskih gospodarstev in starostne strukture rejcev, v mnogih primerih pa je tudi lokacija kmetijskega gospodarstva znotraj strnjenega vaškega naselja, kar preprečuje možnosti povečanja in prilagoditve hlevov višjim standardom dobrobiti živali. Poleg tega rejce od nadstandardnih načinov reje, ki so praviloma dražji, odvrača predvsem ekonomika.
Zato MKGP v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020 spodbuja kmetijska gospodarstva k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja in običajno rejsko prakso.
Slovenski PRP se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi Slovenija zagotavlja 1) izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, 2) konkurenčnost kmetijskega sektorja in 3) socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij, s čimer v največji meri odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru.
V programskem obdobju 2014–2020 se v okviru PRPja izvaja 15 ukrepov, med katerimi je tudi ukrep M14 – Dobrobit živali (DŽ), za katerega je v programskem obdobju 2014-2020, ki je podaljšano do konca leta 2022, namenjenih več kot 51 milijonov evrov.
Ukrep DŽ se od leta 2017 izvaja za: prašiče, govedo in drobnico. Kot je že uvodoma navedeno je cilj ukrepa DŽ spodbuditi rejce k izvajanju nadstandardnih oblik reje živali, nadstandardne oblike reje živali za prašiče, govedo in drobnico pa so zelo nadrobno opisane na spletni strani Programa razvoja podeželja: https://skp.si/prp-2014-2020-2022/ukrepi/skrb-za-okolje-in-prilagajanje-na-podnebne-spremembe/ukrep-m14-dobrobit-zivali/podukrep-14-1-placilo-za-dobrobit-zivali
DOBROBIT ŽIVALI IN NOVA SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA
MKGP tudi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje (SN SKP) 2023–2027 načrtuje izvajanje ukrepa oziroma po novem intervencije dobrobit živali, kjer bodo vključene vse gospodarsko pomembne vrste rejnih živali.
Slovensko kmetijstvo je lahko glede na naravne in strukturne danosti konkurenčno in odporno le ob izraziti usmeritvi v večjo dodano vrednost, ki je obenem okoljsko vzdržna ter podpira potrebe potrošnika. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilskopredelovalno industrijo, ki temelji na podjetniških pristopih in tržni naravnanosti.
V okviru SN SKP 2023–2027 se bo s podporami naložbam v pridelavo in predelavo ter trženje ekoloških proizvodov povečala produktivnost in dodana vrednost kmetijskim proizvodom, s tem se bo povečala tudi stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi in živili. Spodbujalo se bo uvajanje novih tehnologij, digitalizacijo, znanje in inovacije v kmetijstvu in predelavi. Ekonomski in pogajalski položaj pridelovalcev ter predelovalcev se bo okrepil s povezovanjem in z vključevanjem v verige vrednosti preskrbe s hrano na podlagi dolgoročnih medsebojnih pogodb. S tem se sledi cilju izboljšanja pogajalskega in ekonomskega položaja pridelovalcev in predelovalcev, kar bo omogočilo povečanje stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi in živili.
Glede na možnosti, ki jih ponuja SKP v prihodnje, bodo k ciljem prispevale tudi osnovna dohodkovna podpora prek neposrednih plačil, sektorske intervencije, plačila za območja z naravnimi omejitvami, podpora naložbam, ki zagotavljajo dvig dohodka iz naslova pridelave, predelave, prireje in trženja ter regulatorni mehanizmi v okviru drugih javnih politik. Na drugi strani pa bodo morale biti kmetije podprte pri svojih vlaganjih v znanje za doseganje večje ekonomske učinkovitosti.
In nenazadnje - prehranska politika je izrazito medsektorska politika, ki oblikuje in podpira okvir prehranskih sistemov, od primarne proizvodnje (kmetje) prek proizvodne faze (predelave) do porabe. Širina vprašanj, ki jih neposredno ali posredno zadevajo slovenska pridelava in predelava hrane, zahteva iskanje sinergij in celostni pristop na področju finančne, okoljske, prostorske, regionalno-razvojne, gospodarske, infrastrukturne, socialne, zdravstvene, znanstveno-izobraževalne ter drugih politik.