Parlamentarni prag

Odziv Ministrstva za javno upravo

Slovenija je država s parlamentarnim sistemom, v njenem sistemu vladanja ima najpomembnejšo vlogo parlament kot nosilec zakonodajne veje oblasti. Slovenski parlament sestavljata Državni zbor Republike Slovenije (Državni zbor) in Državni svet. V parlamentarnem sistemu je ključnega pomena delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Parlament izvoli in nadzira nosilce izvršilne oblasti (vlado) in njihovo delo. Parlamentarizem je neločljivo povezan s pravno državo in z načeli javnega razpravljanja, v katerem pravo prevlada moč oblasti. Delovanje parlamentarnega sistema temelji tudi na svobodi političnega združevanja, ki je osnova za delovanje političnih strank. Njihova konkurenca omogoča tekmovalne volitve. Na splošnih, večstrankarskih in svobodnih volitvah se potrjuje suverenost ljudstva.

Sedanji štiriodstotni volilni prag temelji na 80. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava), ki določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Volilni sistem, ki ga sprejema državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ureja Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ).Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Poleg te funkcije opravlja Državni zbor volilno in nadzorno funkcijo. Državni zbor je tudi nosilec drugih funkcij, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti: predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema ustavo Republike Slovenije, sprejema in nadzira državni proračun in je ustvarjalec ter nosilec legitimnosti.

Glede na to, da lahko predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev (168. člen ustave) in da o predlogu odloča državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev je za spremembo volilnega praga oziroma druge spremembe volilnega sistema potrebno sprejeti širši družbeni/politični konsenz.

Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče) je z odločbo št. U-I-32/15-56, z dne 8.11.2018, v zvezi z razlikami v velikosti volilnih okrajev ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena ZVDZ (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja možna integriteta občine). Zato je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v takšnem neskladju s tretjim, četrtim in petim odstavkom 20. člena ZVDZ, da so kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Ugotovljeno protiustavnost mora državni zbor odpraviti v roku dveh let. Delovna skupina Ministrstva za javno upravo je z namenom implementacije odločbe Ustavnega sodišča že v letu 2019 aktivno pristopila k pripravi osnutkov sprememb volilne zakonodaje. Implementacija navedenega ostaja ena od prioritet.

Glede na to, da je na področju volilnega sistema trenutno prioriteta implementacija zgoraj navedene odločbe Ustavnega sodišča (ki zadeva predvsem Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor) in upoštevajoč, da je za spremembo temeljne volilne zakonodaje potrebna kvalificirana večina v državnem zboru (2/3 absolutna večina) ter da bi ugoditev predlogu nenazadnje terjala tudi predhodno spremembo Ustave RS, za kar vse bi bil potreben predhodni širši družbeni konsenz, vlada predlagane spremembe ne podpira.

Predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.