7. 7. 2020
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da je pobuda povezana s konkretnim primerom in da navedbe v njej ne vsebujejo podatkov, na podlagi katerih bi se bilo mogoče opredeliti do očitkov na delo zaposlenih na Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).
V nadaljevanju podajamo pojasnila v zvezi z posamičnimi predlogi:
Obvestilo o izvršbi elektronsko istočasno poslati tistem, ki je izvršbo dobil in banki
V skladu s prvim odstavkom 85. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2; Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19) se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, izdani v postopku davčne izvršbe, vročajo z osebno vročitvijo. Sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči davčni organ dolžniku in bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik. denarna sredstva oziroma odprte račune (prvi odstavek 166. člena ZDavP-2).
Dolžniku in izvrševalcu (v nadaljnjem besedilu: banki) se sklep o izvršbi vroča oziroma odpremi istočasno, dejanski datum vročitve akta pa je odvisen od sistema vročanja (e-vročanje prek eDavkov ali vročanja po pošti), predvsem pa od aktivnosti stranke oziroma naslovnika (kdaj ta akt, ki se vroča, prevzame oziroma ga ne prevzame. Če ga ne prevzame v zakonsko določenem roku, zakon določa kdaj se šteje, da je vročitev opravljena (Glej 87. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13).
V skladu s 85.a členom ZDavP-2 davčni organ dolžnikom, ki opravljajo dejavnost (pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost), vroča sklepe o davčni izvršbi v elektronski obliki, prek informacijskega sistema eDavki.
Na enak način davčni organ vroča sklepe o izvršbi tudi dolžnikom - fizičnim osebam, ki se prijavijo v sistem elektronskega vročanja prek portala eDavki. Za fizične osebe je vključitev v sistem eVročanje prostovoljna. Davčnim zavezancem – fizičnim osebam, ki se niso odločili za vključitev v sistem elektronskega vročanja prek portala eDavki, se sklepi o davčni izvršbi vročajo osebno po pošti, bankam pa se sklep o davčni izvršbi vroči prek informacijskega sistema za vročanje sklepov o izvršbi (tretji odstavek 166. člena ZDavP-2).
Davčni organ elektronsko vroči sklep o izvršbi banki (izvrševalcu sklepa) in dolžniku – poslovnemu subjektu, dolžniku - fizični osebi pa samo v primeru, če se je vključila v sistem elektronskega vročanja prek e-Davkov.
Kot je že pojasnjeno, so sklepi poslani istočasno, ni pa nujno, da so istočasno tudi vročeni, saj je trenutek vročitve odvisen bolj od aktivnosti naslovnika kot od načina vročanja. Zamika pri vročitvi dolžniku zato ni mogoče pripisati neustrezni zakonski ureditvi vročanja sklepov, temveč predvsem (ne)aktivnosti naslovnika - davčnega dolžnika.
Ukiniti ločeno nakazilo dolga in stroškov izvršbe in računalniško v programu avtomatsko povezati zapiranje dolga po računu oziroma izvršbi vključno s stroški izvršbe po stranki
V zvezi s pobudo o ukinitvi ločenega nakazovanja dolga in stroškov ter zagotovitve avtomatskega povezovanja zapiranja dolga po izvršbi je treba pojasniti, da je sistem vplačevanja na podlagi sklepa o davčni izvršbi in zapiranje sistemsko urejeno in omogoča vse, kar je predlagano. Pogoj za to je, da zavezanci pravilno izpolnijo Nalog za plačilo po sklepu o davčni izvršbi. Nakazila po sklepu o davčni izvršbi se vplačujejo na enoten račun za davčno izvršbo (FURS-Prehodni podračun davčna izvršba, št. SI56 011008460501635), z obvezno navedbo reference, ki je navedena na sklepu o davčni izvršbi in ki se v Nalog za plačilo vpiše v polje »Referenca«. S prejetim plačilom po sklepu o izvršbi se odprte zapadle terjatve zapirajo v skladu s 93. členom ZDavP-2, najprej stroški postopka pobiranja davka, zatem obresti in glavnice po vrstnem redu, kot so navedene v sklepu o davčni izvršbi ter denarne kazni in globe ter stroški tega postopka.
Glede predloga, ki se nanaša na zapiranje zapadlih odprtih postavk s preplačilom ali z zmanjšanjem odprtega plačila za naslednji mesec, pojasnjujemo, da davčni organ na podlagi 97. člena ZDavP-2 izvaja vračila po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca. Vračila na podlagi izdane odločbe davčnega organa ali na podlagi davčnega obračuna, na katerem je izkazana obveznost za vračilo oziroma na podlagi prejete vloge zavezanca, davčni organ vrne v zakonsko določenem roku, ki teče od dneva vročitve odločbe, s katero je ugotovljeno preplačilo, ali prejete vloge zavezanca.
Pred vračilom zavezancu, davčni organ na podlagi 97.a člena ZDavP-2 po uradni dolžnosti s preveč plačanim davkom izvede pobot zapadle neplačane terjatve zavezanca pri davčnem organu, razliko pa vrne na zavezančev račun. O znesku pobota davčni organ zavezanca obvesti z Obvestilom o pobotu. Po poteku 30 dni od dneva plačila se v primeru, če so na kartici zavezanca odprte zapadle terjatve, avtomatično izvede izravnava na zapadle odprte terjatve.
V primerih, ki jih izpostavlja pobudnik, uvesti odškodninsko odgovornost zaposlenih in ustanoviti sklad za izplačilo.
V pobudi ni dovolj podatkov, zato se do primera, ki ga navaja pobudnik, ni mogoče opredeliti.
Ne glede na to pa je treba pojasniti, da se postopek davčne izvršbe začne s sklepom o davčni izvršbi, če obveznosti niso plačane prostovoljno (143. člen ZDavP-2). FURS ugotavlja, da večina, to je 95,4 % davčnih zavezancev svoje obveznosti poravna pravočasno in prostovoljno, s čimer se ti lahko izognejo negativnim posledicam davčne izvršbe (stroškom izdaje sklepa o izvršbi, stroškom izvrševanja sklepov bank, obveznosti plačila zamudnih obresti, ipd).
Pojasniti je še treba, da bančne stroške izvrševanja sklepov o davčni izvršbi določajo banke in ne davčni organ, ki na višino teh stroškov ne more vplivati. Politiko in način zaračunavanja bančnih stroškov ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED; Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.), ki določa, da morajo biti bančna nadomestila primerna in v skladu z dejansko nastalimi stroški, ki nastanejo ponudniku bančnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepa o izvršbi (190. člen ZPlaSSIED). Za namene izvajanja nadzora primernosti višine bančnih nadomestil morajo banke predložiti podatke Banki Slovenije, hkrati pa jih objaviti na svojih spletnih straneh. Iz navedenega izhaja, da davčni organ na višino bančnih stroškov nima vpliva.
Spremeniti pravila tako, da banka osebno pošilja denar z računa na FURS in da denar prehaja z ene banke na drugo in se zaračunavajo stroški za katerih ni upravičenega razloga
Davčna izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri bankah ali hranilnicah (v nadaljnjem besedilu: banke), se opravi tako, da se s sklepom banki naloži, da na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine davka, navedenega v sklepu ter ta sredstva prenese na predpisane račune (prvi odstavek 167. člena ZDavP-2).
Če ima dolžnik račune pri več bankah, FURS pošlje sklep o izvršbi vsem tem bankam, ki morajo dolžniku sredstva zarubiti do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi in jih takoj prenesti na račun dolžnika pri banki, ki je v sklepu o izvršbi navedena prva, t. i. primarna banka (drugi odstavek 167. člena ZDavP-2). Ko banka, ki je prva navedena v sklepu o izvršbi, prejme sredstva, ki zadostujejo za izvršitev sklepa o izvršbi, to je za plačilo obveznosti iz sklepa o izvršbi, obvesti ostale banke, da prenehajo z rubežem denarnih sredstev.
Rubež in prenos denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi ureja tudi ZPlaSSIED ter na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi in zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi, ki ureja postopanje bank po prejemu sklepa o davčni izvršbi (Uradni list RS, št. 33/18).
Menimo, da je veljavna normativna ureditev ustrezna in v skladu z načelom ekonomičnosti vodenja postopka. Davčnemu organu nalaga, da v primerih, ko ima dolžnik odprte račune pri različnih bankah, ne izdaja ločenih sklepov o izvršbi na denarna sredstva pri posamezni banki, ampak začne samo en postopek izvršbe. S tem se znižajo stroški izvršbe (davčni organ dolžniku zaračuna samo stroške 10 evrov za izdajo enega sklepa o izvršbi, banke pa si stroške izvrševanja sklepa obračunavajo ob upoštevanju pogodbenih pogojev).
V zvezi s pritožbo nad delom zaposlenih na FURS pojasnjujemo, da Generalni finančni urad, FURS, v skladu z Zakonom o finančni upravi nadzira delo notranjih organizacijskih enot. Če ta ugotovi, da finančni urad ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja finančnega urada in mu naložiti, da zagotovi opravljanje njegovih nalog oziroma da ugotovljene nepravilnosti odpravi v roku, ki mu ta določi (12. člen Zakona o finančni upravi - Uradni list RS, št. 25/14). Glede očitanih napak v postopku izvršbe pa je treba poudariti, da veljavna ureditev pravnih sredstev, z vidika varstva pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca in varstva javnih koristi, predstavlja učinkovit sistem za odpravo morebitnih nezakonitih ali nepravilnih sklepov, izdanih v davčni izvršbi.
Glede na navedeno ocenjujemo, da veljavna ureditev primerno rešuje situacije, za katere predlagatelj predlaga spremembe.