21. 4. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma naj glede zakonske ureditve plačnega sistema pojasnimo, da Zakon o delovnih razmerjih Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v drugem odstavku 126. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz 127. člena ZDR-1 pa izhaja, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 ne določa višine osnovnih plač, pač pa v osmi alineji 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Seveda pa izhodiščne plače oziroma najnižje osnovne plače določajo socialni partnerji v kolektivnih pogajanjih in tarifnem delu kolektivnih pogodb. Ob tem dodajamo, da iz 126. člena ZDR-1 izhaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
V Republiki Sloveniji se tako plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Upoštevaje načelo svobodnega kolektivnega dogovarjanja, vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa kolektivne pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju.
Na državni ravni pa minimum plačila za opravljeno delo določa Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18; v nadaljnjem besedilu: ZMinP), in sicer so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače. Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. V takih primerih mora delodajalec delavcu dodati razliko do minimalne plače.
Konkretna osnovna plača posameznega delavca se torej določi s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora delodajalec upoštevati ureditev osnovne oziroma izhodiščne plače v kolektivni pogodbi, ki ga neposredno zavezuje. Poleg osnovne plače pa je plača delavca sestavljena še iz dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ob tem pa mora delodajalec ob konkretnem izplačilu plače upoštevati zakonsko določeno višino minimalne plače.
ZDR-1 prav tako tudi ne določa višine posameznih dodatkov, ampak napotuje, da se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo, in sicer v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke. V primeru dilem glede izvrševanja posameznih kolektivnih pogodb, so za ustrezno razlago pristojne posamezne komisije za razlago konkretnih kolektivnih pogodb. Poudarjamo, da gre pri dodatkih iz ZDR-1 za zakonsko določene pravice, ki se jim ni mogoče odpovedati. Obseg teh pravic in tudi morebitnih drugih dodatkov je podrobneje opredeljen še v ostalih aktih.
Upoštevaje zadnje spremembe ZMinP višina minimalne plače za delo opravljeno v polnem delovnem času v letu 2020 zanaša 940,58 evrov (bruto). S prvim januarjem 2020 je spremenjena tudi definicija minimalne plače, in sicer na način, da se vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). Delodajalci so tako dolžni izplačevati delavcem za delo s polnim delovnim časom plačo najmanj v višini minimalne plače, pri čemer morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost ter povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja izvzeti iz minimalne plače.
Naj še enkrat izpostavimo, da ZMinP ureja minimalno plačo, s čimer pa ne posega v ureditev najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah ali osnovnih plač po pogodbah o zaposlitvi in tudi ne posega v ureditev določanja višine dodatkov. Določitev višine posameznih dodatkov ZDR-1 prepušča dogovoru med socialnimi partnerji in ureditvi v kolektivnih pogodbah. S 1. januarjem 2020 se je tako zvišal znesek minimalne plače, poleg tega se je spremenila tudi definicija minimalne plače (izločitev vseh dodatkov ter delovne in poslovne uspešnosti), s čimer se je dejansko najnižje plačilo delavcem za opravljeno delo še dodatno povečalo. Sistem določanja izhodiščnih oziroma osnovnih plač in osnova za določanje višine posameznih dodatkov pa je ostal nespremenjen in tako zvišanje osnovnih plač oziroma določitev najnižje osnovne plače v višini zakonsko določene višine minimalne plače ali drugačna določitev osnove za izračun dodatkov ostaja predmet dogovora med socialnimi partnerji, kjer lahko sodelujoči na strani delavcev in delodajalcev pomembno vplivajo na njihovo konkretno določitev.