Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlagam vladi ukinitev plačila cestnega sklada za osebna vozila, saj se denar ne porablja sorazmerno in se še vedno vozimo po večini močno razrutih cestah,ki so smrtno nevarne in ničkolikokrat vzrok za nesreče, poleg tega pa na vozilih povzročajo ogromn

689 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam vladi ukinitev plačila cestnega sklada za osebna vozila, saj se denar ne porablja sorazmerno in se še vedno vozimo po večini močno razrutih cestah,ki so smrtno nevarne in ničkolikokrat vzrok za nesreče in pa na vozilih povzročajo ogromno škodo, ki jo nihče ne povrne. Iz tega je moč razumeti, da gre za naklepno početje odgovornih z namenom poškodvanja tuje stvari ali poškodovanje stvari iz malomarnosti. Drugega odgovora tu ni.

61 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Big brother 90 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 5. 2021

Odziv Ministrstva za infrastruktura

Plačilo cestnega sklada je določeno z Zakonom o dajatvah za motorna vozila, ki ureja obveznost plačevanja letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: letna dajatev), način določitve višine letne dajatve, oprostitve plačila, vračilo sorazmernega deleža, nadzor nad plačevanjem ter postopki v zvezi z obveznostjo plačevanja letne dajatve.

Prihodki od letne dajatve so prihodek proračuna Republike Slovenije, kot namenska sredstva za izvedbo investicij in vzdrževanje javne prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: DRSI) je zadolžena za izvedbo investicij in vzdrževanje javne prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji. Investicije in vzdrževanja se izvajajo na osnovi proračuna, ki je pripravljen skladno z metodologijo vrednotenja in razvrščanja projektov. To predstavlja podlago za določanje prioritet pri pripravi proračunov DRSI in hkrati za uvrščanje novih projektov v Načrt razvojnih programov na področju cestne infrastrukture.

Vrednotenje in razvrščanje projektov se izvede na podlagi multikriterijske analize. Značilnost te metode je, da so v ospredju analize cilji oziroma njihovo doseganje. Doseganje ciljev se meri s podanimi indikatorji (kazalci), ki so glede na svojo pomembnost uteženi, s čimer je moč dobiti enotno oceno za posamezen projekt in tudi osnovo za primerjanje projektov. Rezultat analize je seznam projektov znotraj posamezne skupine projektov, projekti pa so razvrščeni od najbolj do najmanj upravičenega za izvedbo. Neodvisno od rezultatov razvrščanja po multikriterijski analizi je potrebno prioritetno dokončati projekte, ki imajo že izdelano projektno dokumentacijo, odkupljena zemljišča, so v gradnji, zaključevanju oziroma se pripravlja razpis za gradnjo. Projekti znotraj skupine projektov so zato najprej uvrščeni v skupino glede na njihovo stanje in nato glede na dobljene rezultate razvrščanja po multikriterijski analizi.

Pri vrednotenju projektov cestne infrastrukture se uporabijo naslednji kriteriji: družbenoekonomska učinkovitost, pomen ceste (kategorija ceste), prostorski pomen, dostopnost, povprečni letni dnevni promet (PLDP), tehnična prioriteta (stanje vozišča), prometna varnost in vrednost investicije. Kriteriji se uporabijo smiselno glede na razpoložljive podatke in predviden ukrep. Znotraj kriterijev so določeni kazalniki, na podlagi katerih bodo projekti razvrščeni.

Znotraj te vsebine investicij se obravnava tudi kolesarske povezave. Zaradi specifike ukrepa se razvrstijo ločeno z upoštevanjem drugačnih kriterijev, ki najbolj ponazarjajo pomen kolesarskih povezav. Uporabljeni kriteriji za razvrstitev kolesarskih povezav so: število prebivalcev občin skozi katere poteka predvidena povezava, število prenočitev na leto v občinah skozi katere poteka predvidena povezava, kategorija kolesarske povezava (daljinska, glavna, regionalna, nekategorizirana), prostorski pomen, stanje projekta in vrednost investicije.

Glede na načrtovana sredstva se vsa javna naročila izvajajo skladno z zakonodajo na tem področju, Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) in ostalo.

Komentarji