Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Kazenski pregon neizplačevalcev plač in honorarjev za že opravljeno delo

6926 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Podjetja (izvršni upravitelji in tudi lastniki katerim so ti odgovorni), tudi SP, ki ne plačujejo že opravljenega dela, so to delo UKRADLI.

Vsako krajo je potrebno ovaditi in kaznovati v skladu z vrednostjo ukradenega.

Tako dejanje je kaznivo tudi s stališča ogorožanja eksistence zaposlenih in njihovih družin, še posebej, ko gre istočasno za protipravno pridobivanje koristi iz naslova tako ustvarjenega dobička. Razmisliti bi veljalo tudi o zaplembi dobrin iz tako ustvarjenih dobičkov, kakor tudi premoženja, ki je služilo kot osnova kriminalnemu dejanju (proizvodna sredstva).

Predlagam vladi, da pokrene ustrezne postopke za kaznovanje storilcev (kljub temu, da se tudi država lahko pojavlja kot solastnik).

14 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR D daregre 3 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


02.11.2010

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje je dne 13.10.2010 prejelo predlog v zvezi s kazenskim pregonom neizplačevalcev plač in honorarjev glede katerega imamo naslednje stališče: I. VELJAVNA UREDITEV V KAZENSKEM ZAKONIKU 196. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09 in 55/09 – odločba Ustavnega sodišča RS, v nadaljevanju: KZ-1) ureja kaznivo dejanje Kršitev temeljnih pravic delavcev. V navedenem členu je določeno, da se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kaznuje kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstvu starejših delavcev, prepovedi nadurnega dela ali nočnega dela ali plačilu prepisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Kot kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določeno dejanje, ki ima za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, ki se kaznuje z zaporom do treh let. Prav tako je kot kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja določeno in se enako z zaporom do treh let kaznuje storilec, če pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka, ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Za storitev navedenega kaznivega dejanja KZ-1 določa »zavestno« ravnanje storilca. Glede na to, da je v KZ-1 urejeno posebno kaznivo dejanje, ki se nanaša na kršitev temeljnih pravic delavcev, se dejanje, ki je opisano v predlogu 1084 ne obravnava kot kaznivo dejanje tatvine (v predlogu je uporabljena beseda »kraja«). Pojasnjujemo tudi, da Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08, v nadaljevanju: ZOPOKD) v 25. členu določa, da je tudi pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje Kršitve temeljnih pravic delavcev. V prvi točki prvega odstavka 26. člena ZOPOKD je določeno, da se pravne osebe kaznujejo za navedeno kaznivo dejanje (za storilca predpisana kazen do treh let zapora) z denarno kaznijo do 500.000 evrov ali do zneska stokratne povzročene škode ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Sodišče pri odmeri kazni pravni osebi upošteva poleg splošnih pravil za odmero kazni iz 49. člena KZ-1 tudi gospodarsko moč pravne osebe (16. člen ZOPOKD). Predlagatelj predlaga tudi, da bi se pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom zaplenila proizvodna sredstva, ki so služila kot osnova kriminalnemu dejanju. V zvezi s tem pojasnjujemo, da drugi odstavek 26. člena ZOPOKD določa, da se lahko za kazniva dejanja, za katera je za storilca predpisana kazen petih let zapora ali hujša kazen, pravni osebi namesto denarne kazni izreče kazen odvzema premoženja. Odvzem premoženja pa ureja 14. člen ZOPOKD. Ker se pri kaznivem dejanju Kršitve temeljnih pravic delavcev lahko (le v primeru kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja) izreče do treh let zapora, kazen odvzema premoženja ne sme biti izrečena. Kazni morajo biti sorazmerne storjenemu kaznivemu dejanju. Odvzem premoženja pravni osebi bi namreč imel škodljive posledice za delavce. Kot dodatno navajamo, da tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07), ki je v resorni pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v 231. členu določa prekrške, ki se nanašajo na neizplačilo plač in drugih prejemkov iz naslova pogodbe o zaposlitvi. Te kršitve ugotavljajo pristojni inšpektorji. II. PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST ZA OBRAVNAVO Ministrstvo za pravosodje bo ob pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) preučilo ali je 196. člen KZ-1, ki ureja kršitve temeljnih pravic delavcev, treba spremeniti ali dopolniti. Kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj pa ni v pristojnosti Ministrstva za pravosodje temveč pristojnega okrožnega državnega tožilstva, saj že Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) v prvem odstavku 135. člena določa, da državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 15.09.2010 | 02:20:31

ovadba neplačnikov

Podjetja (izvršni upravitelji in tudi lastniki katerim so ti odgovorni), tudi SP, ki ne plačujejo že opravljenega dela, so to delo ukradli.

Vsako krajo je potrebno ovaditi in kaznovati v skladu z vrednostjo ukradenega.

Tako dejanje je kaznivo tudi s stališča ogorožanja eksistence zaposlenih in njihovih družin, še posebej, ko gre istočasno za protipravno pridobivanje koristi iz naslova tako ustvarjenega dobička. Razmisliti bi veljalo tudi o zaplembi dobrin iz tako ustvarjenih dobičkov, kakor tudi premoženja, ki je služilo kot osnova kriminalnemu dejanju (proizvodna sredstva).

Predlagam vladi, da pokrene ustrezne postopke za kaznovanje storilcev (kljub temu, da se tudi država lahko pojavlja kot solastnik).

Komentarji