24. 3. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Načelo, v skladu s katerim se opravljajo funkcije v lokalni samoupravi, je načelo nepoklicnosti. 34.a člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) določa občinske funkcionarje, to so člani občinskega sveta, župan in podžupan. Zakon v nadaljevanju določa, da občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, z izjemo od splošnega pravila, to je, da župan lahko funkcijo opravlja poklicno. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, ali do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Plača za poklicne župane je določena v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju. V mandatu 2014 – 2018 je v skupno 212 slovenskih občinah 149 županov ali 70 % svojo funkcijo opravljalo poklicno. V tekočem mandatu je ta številka malenkost višja, svojo funkcijo poklicno opravlja 156 županov. Odstotek poklicnih županov v občinah z manj kot 5.000 prebivalci je za deset odstotnih točk nižji.
Veljavna ureditev po Zakonu o lokalni samoupravi glede poklicnega opravljanja funkcije župana in podžupana se je oblikovala skozi daljše obdobje. Ko je bil konec leta 1993 sprejet temeljni zakon, ki je na novo urejal področje lokalne samouprave (Zakon o lokalni samoupravi - Uradni list RS, št. 72/93) ni vseboval določb o poklicnem opravljanju in plačilu občinskih funkcionarjev. Zato so se v praksi pojavljale različne rešitve glede poklicnega opravljanja funkcij občinskih funkcionarjev, tako smo imeli v nekaterih mestnih občinah tudi poklicne člane občinskih svetov. Nekateri župani in podžupani so funkcijo opravljali poklicno, drugi nepoklicno brez kakršnih koli finančnih nadomestil. Kljub temu, da pomeni izvajanje lokalne samouprave veliko mero samostojnega urejanja zadev lokalnega pomena, se je zakonodajalec odločil, da v več korakih uredi plačila občinskim funkcionarjem, kot jih sedaj ureja že omenjeni 34.a člen Zakona o lokalni samoupravi.
V daljšem časovnem obdobju se je tako, upoštevajoč vlogo in položaj župana v sistemu lokalne samouprave, uveljavila rešitev, da je funkcija župana načeloma nepoklicna, da pa je odločitev o morebitnem poklicnem opravljanju funkcije prepuščena županu. Dejstvo, da več kot četrtina županov opravlja svojo funkcijo nepoklicno, dokazuje, da je institut poklicnega opravljanja funkcije župana vedno odvisen od konkretnih okoliščin, v katerih se izvoljeni župan odloči, ali bo še naprej opravljal svoj prejšnji poklic, ali pa se bo zaradi zahtevnosti in obsega nalog župana odločil za poklicno opravljanje te funkcije. Zato ocenjujemo, da je veljavna ureditev ustrezna. Funkcija župana je namreč v občini najbolj izpostavljena, zaradi izvršilne narave njegovih nalog in pooblastil, ki jih ima po zakonu, pa mora biti župan operativno vseskozi prisoten in kot njen predstojnik v rednem stiku z občinsko upravo.
Slovenske občine izvajajo številne naloge in pristojnosti za občane, ki se nam morda zdijo samoumevne, brez njih pa bi bilo naše vsakodnevno življenje povsem ohromljeno. Občine zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo občanov, zato, da to v resnici tudi teče, pa so odgovorni občinski organi. Občinski organi, občinska uprava, njihovi javni zavodi in javna podjetja ter drugi pooblaščeni izvajalci izvajajo več kot sto različnih nalog in pristojnosti na več kot dvajsetih vsebinsko zaokroženih vendar zelo raznolikih področjih. Nabor teh nalog si je mogoče ogledati na spletnem naslovu kataloga pristojnosti občin. Župani so v skladu z zakonom izvrševalci občinskih proračunov, ki letno upravljajo z več kot dvema milijardama evrov težkimi občinskimi proračuni, kar je znesek, večji od petine državnega proračuna. In nenazadnje, nepogrešljivo vlogo županov je mogoče na najbolj transparenten način opaziti prav v času razglašenih izrednih razmer zaradi epidemije korona virusa. Župani v tesnem sodelovanju z občinskimi štabi civilne zaščite in drugimi deležniki v občini izvajajo številne preventivne in varnostne naloge, da bi v kar največji meri in čim prej zajezili širjenje okužbe. Omejevalne ukrepe za zajezitev okužbe sicer sprejemajo državni organi, v največji meri pa jih izvajajo prav župani.