31. 3. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uvodoma pojasnjujemo, da morajo po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljevanju: ZJN-3) naročniki po ZJN-3 dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbrati v postopku javnega naročanja. Ta postopek je namenjen izbiri najugodnejšega dobavitelja oziroma izvajalca storitev ali gradenj in temelji na odpiranju konkurence in zagotavljanju gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev. Naročnik izvede postopek javnega naročanja, kadar blaga, storitve ali gradnje ne more dobaviti oz. izvesti z lastnimi kapacitetami in če vrednost predmeta naročanja brez DDV presega mejne vrednosti za uporabo zakona iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3. ZJN-3 torej v prvem odstavku 21. člena določa mejne vrednosti za uporabo zakona. V primeru naročanja pod temi mejnimi vrednostmi (torej v primeru t.im. evidenčnih naročil) naročniku ni potrebno upoštevati določil ZJN-3, razen tistih, določenih v drugem odstavku 21. člena ZJN-3. Pomembno je torej poudariti, da se v primeru evidenčnih naročil postopek javnega naročanja v skladu z ZJN-3 ne izvaja, kar pomeni, da naročnikov, razen drugega odstavka 21. člena ZJN-3, ostale določbe ZJN-3 v tem primeru ne zavezujejo. V skladu z omenjeno določbo je naročnik dolžan upoštevati le načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Dolžan je upoštevati tudi načelo transparentnosti, kar zadeva statistično poročanje in objavo seznama.
ZJN-3 torej ne ureja postopka za oddajo t.im. evidenčnih naročil. Pravila glede izvajanja evidenčnih naročil (razen določb iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3) so tako v prosti domeni naročnika. V povezavi s tem lahko naročnik tudi sprejme interni akt (npr. pravilnik), s katerim določi pravila za evidenčna naročila, ni pa k temu obvezan. Vsekakor pa mora naročnik (tudi) pri oddaji teh naročil (med drugim) upoštevati veljavno javnofinančno zakonodajo.
V ostalih primerih, ko torej ne gre za evidenčna naročila, morajo naročniki izvesti enega izmed postopkov, določenih v ZJN-3. Pri tem poudarjamo, da ZJN-3 ureja postopkovna pravila za oddajo javnih naročil, ne ureja pa vsebinsko posameznih področij nabav, npr. vrste gradnje, vrste materialov, značilnosti blaga, postopkov carinjenja, obdavčenja, računovodskih pravil itd., te namreč urejajo drugi postopkovni ali materialni predpisi.
Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo tudi, da je bil ZJN-3 na podlagi novih direktiv sprejet v letu 2015 in je prinesel nekatere novosti in odpravil določene postopkovne ovire. V vsakem primeru pa je potrebno poudariti, da države članice, med drugimi tudi Slovenija, pri prenosu evropskih direktiv v slovenski pravni prostor, niso imele možnosti konkretnih odstopanj od določil evropskih direktiv, predvsem za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti. K boljšim rezultatom pa pripomorejo (poleg zakona) tudi številni drugi izvedeni ukrepi, ki prinašajo večjo transparentnost, boljšo organiziranost in večjo učinkovitost javnega naročanja (elektronsko naročanje, ki ga sedaj nadgrajujemo v celovit sistem in bo zaživel konec leta, izvajanje skupnega naročanja, svetovanja, izobraževanja, smernice za kakovostnejše naročanje, sistemska stališča, postopna profesionalizacija, STATIST, objava vseh odločitev in pogodb…). Sistem javnega naročanja v Sloveniji pa je zaradi zahteve po usklajenosti nacionalnega pravnega reda z evropskim tudi sicer povsem primerljiv s sistemi v drugih državah članicah. Poleg tega pa tudi Evropska komisija ugotavlja, da je za izboljšanje sistemov naročanja v EU treba ukrepe iz normativnih razširiti na druge, na sprejem strategij, na uvedbo profesionalizacije ipd. Slovenija temu sledi že nekaj časa, ker se tudi mi zavedamo, da so, zlasti pri velikih projektih, javna naročila zahteven proces, ki pa vključuje ne samo osebe, ki vodijo postopke, ampak tudi oz. zlasti osebe, ki vsebinsko poznajo predmet naročila.
Akcijski načrt za izboljšanje profesionalizacije v RS, ki je bil sprejet leta 2018, pa že vsebuje vrsto sistemskih ukrepov. Pri tem sta dvig kompetenc javnih uslužbencev ter pomoč naročnikom in ponudnikom za večjo pravno varnost, kakovost in gospodarnost dve izmed ključnih prioritet Ministrstva za javno upravo na področju javnega naročanja. Med ukrepe v izvajanju med drugim sodijo oblikovanje kakovostnih usposabljanj in spodbujanje institucionaliziranega usposabljanja, razvoj Akademije za javno naročanje, izvedba brezplačnih usposabljanj in delavnic, pisno in telefonsko svetovanje, izdelava tematskih smernic, brošur in shem, informatizacija celotnega postopka vodenja javnega naročila in drugi podobni ukrepi.
V pripravi je sicer tudi predlog sprememb ZJN-3, ki uvaja novosti v sami izvedbi postopka, in sicer na način, da bo lahko postopek javnega naročanja pri naročniku vodila le za to usposobljena oseba, ki mora imeti določena strokovna znanja, ne bo pa ta ukrep vplival na evidenčna naročila, za katera se, kot že pojasnjeno, zakon praviloma ne uporablja. V okviru Akcijskega načrta za izboljšanje sistema in profesionalizacijo javnega naročanja 2018-2020 pa je Ministrstvo za javno upravo že predvidelo vzpostavitev t.im. Akademije javnega naročanja (op. delovni naslov), ki bo služila profesionalizaciji vseh deležnikov, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja. Ukrep bo podprt z izdelavo kompetenčnega modela in prepoznavo poklica izvajalca javnega naročanja ter določitvijo profilov delovnih mest in ustreznih stopenj potrebnih znanj. Kljub temu pa je potrebno ugotoviti, da področje javnega naročanja v vsakem primeru zahteva zelo široko znanje tistih, ki postopke javnih naročil izvajajo, med drugimi tudi s socialnega, okoljskega, delovnega in finančnega področja, katera bodo (vsaj v delu) predvidoma vključena tudi v program usposabljanj javnih uslužbencev na področju javnega naročanja.
Zaradi navedenega tako ugotavljamo, da je pobuda delno že realizirana, in sicer v obsegu, ki se nanaša na postopke javnega naročanja in uporabo ZJN-3, v preostalem delu (vsebinska področja posameznih postopkovnih in materialnih predpisov) pa ni predmet javno naročniške zakonodaje.