Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Previsoke cene nepremičnin

1176 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

Današnje cene stanovanj so če poenostavim posledica prevelikega povpraševanja in premale ponudbe. V nadaljevanju bom opisal svoj predlog, žal pa brez malo ozadja ne gre.

Premala ponudba stanovanj je problematika, ki se vleče že več desetletij (v priponki je prikazano število novozgrajenih stanovanj po časovnih obdobjih), vendar je v zadnjih nekaj letih resnično prišla do izraza. Vsa zazidljiva zemljišča v večjih središčih so že razdeljena in pozidana, lastnikom pa prodaja ni v interesu. Zato le redko investitorji v svoje roke dobijo poceni zemljišča v središčih mest, potem pa omenjenih zemljiščih še ne morejo izkoristiti do njihovega potenciala zaradi stroge gradbene zakonodaje in omejevanja novih gradenj s strani lokalnega prebivalstva.

Za preveliko povraševanje pa smo zasluženi Slovenci sami, saj želimo vsak odvečni evro vložiti v nepremičnine. Rezultat tega je, da ima danes že več kot 300.000 Slovencev v lasti več kot štiri nepremičnine, še več pa jih ima v lasti tri ali dve. Zato tudi nekaj redkih novo zgrajenih stanovanj pokupijo tisti, ki imajo v lasti že nepremičnine, z oddajanjem pa poplačujejo kredite. In tako je ustvarjen začaran krog, kjer cene stanovanj nenehno rastejo, mladi pa vedno težje pridejo do svojega stanovanja.

Moja predlagana rešitev:

• Obdavčitev vseh stanovanjskih nepremičnin razen prve z 2% davkom na nepremičnine bi naredila nakup druge nepremičnine slabo naložbo in Slovenci bi svoj denar investirali drugam.

• Mnogo višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bi lastnike slabo izkoriščene zemlje v mestih prisililo v prodajo zemljišč investitorjem.

• Mesta, ki so središča kohezijskih regij bi postala posebne cone, katerih velikost bi bila sorazmerna s številom prebivalcev pripadajoče regije, v teh conah pa bi bila gradbena zakonodaja sproščena.

• Novi prihodek iz davka na nepremičnine in nadomestila za stavbno zemljišče bi se lahko uporabil za ukinitev dohodnine in davkov na dobitek pravnih oseb, kar bi povečalo standard Slovencem.

Nizke cene nepremičnin bi morale biti v interesu vsem Slovencem. Prednosti strnjene poselitve so manjša poraba energije in okoljsko prijazna politika, višja gospodarska rast na račun manj porabljenih sredstev za vzdrževanje lokalne infrastrukture, manj odhajanja mladih v tujino v iskanju boljših priložnosti, višja rodnost prvih lastnikov nepremičnin, boljše zdravlje ljudi (manj ankcioznosti, depresije, astme, debelosti, kardiovaskularnih obolenj...) itd..

25 glasov

15 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR C Chuck Norris 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 4. 2020

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja novo Strategijo prostorskega razvoja v Sloveniji. Eden izmed ključnih poudarkov nove strategije, ki izhaja iz prepoznane vloge mest v trajnostnem prostorskem razvoju in usmeritvah za urbani razvoj, ki so se na globalni in evropski ravni uveljavile v zadnjem desetletju, je spodbujanje strnjene poselitve.

Med značilnostmi in težnjami prostorskega razvoja Slovenije je bil namreč posebej prepoznan trend suburbanizacije, ki je značilen predvsem v funkcionalnih območjih večjih mest. Privlačnost suburbanih naselij povečujejo visoke cene stanovanjskih nepremičnin v mestih, ker so cene zemljišč in nepremičnin v teh naseljih ugodnejše kot v mestnih središčih. Zato je eden glavnih razvojnih izzivov za prostorski razvoj Slovenije nova vloga mest, pri čemer naj bi razvoj mest upošteval zlasti policentrično prostorsko organizacijo, dobro dostopnost do storitev splošnega pomena in strnjenost urbane strukture.

V navedenem smislu so spisani cilji prostorskega razvoja, še posebej konkurenčnost slovenskih mest, s katerim se krepi razvojna vloga mest, središč v policentričnem urbanem sistemu, tako v nacionalnem okviru kot tudi v čezmejnih in mednarodnih procesih povezovanja. Nova strategija izpostavlja dve prioriteti: funkcionalno povezovanje in celovito upravljanje mest ter izboljšanje lokacijske privlačnosti mest.

Poudariti velja, da uspešno izvajanje strategije zahteva medsebojno tesno povezano delovanje vseh sistemov: ekonomskega, prostorskega, socialnega (družbenega) in okoljskega. Krepi in spodbuja se povezovanje med sektorji in upravljavske ukrepe za doseganje sinergijskih in presečnih rezultatov v prostoru.

Določanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je v celoti v pristojnosti občin, ki jo določajo samostojno in skladno s svojimi cilji zemljiške in prostorske politike. Vpliv države na določanje višine NUSZ po posameznih občinah je ob trenutno veljavnih predpisih, ki določajo NUSZ, lahko zgolj priporočilne narave. Posamezne občine in tudi regije s slabšim socialno ekonomskimi kazalci namreč hočejo NUSZ čim bolj znižati, da ne obremenjujejo zavezancev z dodatnimi obremenitvami. Medtem, ko nekatere druge občine zavezance obremenjujejo tudi prekomerno in nesorazmerno visoko, ne glede na način zasledovanja svojih razvojnih ciljev. S tem namenom je v pripravi nov način obdavčitve nepremičnin, ki bo oprt na povsem druga merila in kriterije, kot je oprt trenutni sistem NUSZ (višina NUSZ naj bi bila odvisna predvsem od komunalne opremljenosti zemljišč, manj pa od lege, namembnosti in dejavnosti na teh zemljiščih oziroma v stavbah).

Problematika je zelo široka in večplastna in je s posameznimi ločenimi ukrepi ni mogoče reševati. Zato je treba pri tem upoštevati tako razvojne cilje iz strategije države, kot tudi razvojne cilje prostorskih in zemljiških politik občin.

Komentarji