Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Plačevanje prispevkov za s.p.

1017 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Država je pred časom začela s spodbujanjem odpiranja s.p.-jev za državljane.

Danes se (tudi) veliko s.p.-jevcev sooča z neplačili oziroma njihovimi zamudami. Po statistiki samo vsak 100 delodajalec v Sloveniji plačuje na valuto.

V primeru s.p.-jevca si mora le-ta sam poiskati delo. Bolj kot ne po pravilu je le-to projektno. Ko opravi delo pa se začne čakanje na izplačilo. Države zamujanje ne zanima. Oglobi s.p.-jevca zaradi nerednega plačevanja prispevkov. Potemtakem je s.p.-jevec dvakrat na slabšem.

Predlagam, da se država "usede" na račun delodajalca v kolikor ne plačuje na valuto. Tako bi s.p.-jevec po opravljenem delu dobil redno plačilo in se izognil nerednemu plačevanju obveznosti, ki bi jih v tem primeru lahko plačal pravočasno.

Delodajalca pa bi v primeru večkratnega neplačevanja na valuto lahko še dodatno oglobila.

Samostojni podjetnik je odvisen od svojega s.p.-ja in odgovarja s svojim lastnim premoženjem. Po drugi strani to pomeni, da če ima blokiran račun ne more niti plačevati življenjskih stroškov in povprečno na ta račun izgubi tudi do 800€ letno zaradi izvršb, bančnih in sodnih stroškov, itd.

27 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A Alf 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


31. 3. 2020

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma pojasnjujemo, da je v skladu z 12. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZdavNepr, 111/13, 22/14, – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) zavezanec za davek oseba, katere dohodek, premoženje ali pravni posli so neposredno predmet obdavčitve v skladu z zakonom o obdavčenju. Fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, je v skladu z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19 zavezana za plačilo davka od dohodka, doseženega z opravljanjem samostojne neodvisne dejavnosti. V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-c, 101/13 – ZIPRS1415, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) je podjetnik sam zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost (tako prispevkov zavarovanca, kot prispevkov delodajalca - razen v primerih prejemanja nadomestil, ko je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca izplačevalec nadomestil).

Samostojni podjetnik posameznik je za svoje obveznosti iz opravljanja dejavnosti, med njimi torej tudi obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, odgovoren sam, in sicer z vsem svojim premoženjem. Njegova stranka, naročnik ali pogodbeni partner (tudi če gre na primer za ključnega partnerja, pri katerem opravi večino svojih storitev), pa ni njegov delodajalec, od katerega bi bilo mogoče terjati neplačane prispevke, kot je mogoče razumeti navedbe iz pobude.

Samostojni podjetnik mora svojo davčno obveznost poravnati ne glede na to, če s strani naročnika ni (pravočasno) prejel plačila za opravljeno delo. Glede na navedeno je kljub plačilni nedisciplini svojih pogodbenih strank odgovoren tudi za prekršek v primeru neizpolnjevanja svojih davčnih obveznosti. Tako glede predloga, da se država »usede« na račun delodajalca (če navedbe v pobudi lahko razumemo v smislu, da v primeru neplačevanja storitev država terja naročnika (pogodbeno stranko podjetnika), za prispevke, za katere je sicer zavezan k plačilu slednji), pojasnjujemo, da navedeni predlog ni sprejemljiv, saj je zavezanec za davek samo podjetnik. Razmerje med podjetnikom in naročnikom je civilne, torej pogodbene narave, država z naročnikom ni v nikakršnem pravnem razmerju, zato neposredno terjanje dolga od naročnika (pogodbene stranke davčnega zavezanca) ni možno.

Glede na navedeno ocenjujemo, da predlog, po katerem bi se zaradi neplačila opravljenih storitev terjalo pogodbenega partnerja samostojnega podjetnika posameznika, ker slednji zaradi njegove plačilne nediscipline ne zmore poravnati svojih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ni primeren.

Komentarji