31. 3. 2020
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da je v skladu z 12. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZdavNepr, 111/13, 22/14, – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) zavezanec za davek oseba, katere dohodek, premoženje ali pravni posli so neposredno predmet obdavčitve v skladu z zakonom o obdavčenju. Fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, je v skladu z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19 zavezana za plačilo davka od dohodka, doseženega z opravljanjem samostojne neodvisne dejavnosti. V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-c, 101/13 – ZIPRS1415, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) je podjetnik sam zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost (tako prispevkov zavarovanca, kot prispevkov delodajalca - razen v primerih prejemanja nadomestil, ko je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca izplačevalec nadomestil).
Samostojni podjetnik posameznik je za svoje obveznosti iz opravljanja dejavnosti, med njimi torej tudi obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, odgovoren sam, in sicer z vsem svojim premoženjem. Njegova stranka, naročnik ali pogodbeni partner (tudi če gre na primer za ključnega partnerja, pri katerem opravi večino svojih storitev), pa ni njegov delodajalec, od katerega bi bilo mogoče terjati neplačane prispevke, kot je mogoče razumeti navedbe iz pobude.
Samostojni podjetnik mora svojo davčno obveznost poravnati ne glede na to, če s strani naročnika ni (pravočasno) prejel plačila za opravljeno delo. Glede na navedeno je kljub plačilni nedisciplini svojih pogodbenih strank odgovoren tudi za prekršek v primeru neizpolnjevanja svojih davčnih obveznosti. Tako glede predloga, da se država »usede« na račun delodajalca (če navedbe v pobudi lahko razumemo v smislu, da v primeru neplačevanja storitev država terja naročnika (pogodbeno stranko podjetnika), za prispevke, za katere je sicer zavezan k plačilu slednji), pojasnjujemo, da navedeni predlog ni sprejemljiv, saj je zavezanec za davek samo podjetnik. Razmerje med podjetnikom in naročnikom je civilne, torej pogodbene narave, država z naročnikom ni v nikakršnem pravnem razmerju, zato neposredno terjanje dolga od naročnika (pogodbene stranke davčnega zavezanca) ni možno.
Glede na navedeno ocenjujemo, da predlog, po katerem bi se zaradi neplačila opravljenih storitev terjalo pogodbenega partnerja samostojnega podjetnika posameznika, ker slednji zaradi njegove plačilne nediscipline ne zmore poravnati svojih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ni primeren.