30. 6. 2020
Odziv Ministrstva za finance
Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV je v Republiki Sloveniji urejen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11-UPB in naslednji; v nadaljevanju: ZDDV-1), po katerem se DDV obračunava po splošni stopnji 22 %, nižji stopnji 9,5 %, ki se uporablja za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1 in posebni nižji stopnji 5 % za dobave blaga in storitev iz Priloge IV k ZDDV-1.
Blago in storitve, za katere se po ZDDV-1 uporablja nižja oziroma posebna nižja stopnja DDV, je povzet po ureditvi iz Priloge III k Direktivi Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV Direktiva). DDV direktiva ne določa ali posamezno blago oziroma storitev predstavlja osnovno življenjsko potrebščino, za katero se lahko uporabljajo nižje stopnje, pač pa je seznam teh dobav rezultat kompromisa, doseženega v Svetu EU v času sprejemanja DDV direktive, saj je treba zakonodajo EU s področja obdavčitve sprejeti s soglasjem. Zato seznam blaga in storitev iz DDV direktive vključuje tako nekatere temeljne dobrine, namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb končnih potrošnikov (kot je hrana), pa tudi druge, kot so npr. kratkotrajni najemi hotelskih zmogljivosti ali dobave rezanega cvetja. V skladu s trenutno ureditvijo so v 3. točko Priloge III k DDV direktivi vključeni »farmacevtski izdelki, ki se običajno uporabljajo za zdravstveno nego, preprečevanje bolezni in zdravljenje v medicini ali veterini, skupaj z izdelki, ki se uporabljajo za preprečevanje zanositve in sanitarno zaščito«, torej tudi dobave izdelkov za higiensko zaščito. Kljub temu večina držav članic, vključno Slovenija, trenutno ne izkorišča te možnosti in zadevne higienske izdelke obdavčuje po splošni stopnji DDV.
Izdelki za higiensko zaščito, za katere je, poleg zdravil in izdelkov za nadzorovanje rojstev, uporaba nižje stopnje v Sloveniji predvidena v 3. točki Priloge III k ZDDV-1, so podrobneje opredeljeni v 49.členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 141/06 in naslednji; v nadaljevanju: pravilnik). Mednje sodijo določeni sanitetni materiali, vključno plenice za enkratno uporabo ter pralne plenice za večkratno uporabo, ki se uvrščajo v pravilniku naštete oznake kombinirane nomenklature. Plenice so bile v seznam dodane leta 2010 in sicer predvsem zaradi zagotavljanja enotnega izvajanja pravil o stopnjah DDV v zvezi z dobavami istovrstnih izdelkov, saj se je pred tem, v primeru plenic za enkratno uporabo (kot medicinskih pripomočkov) za potrebe inkontinenčnih uporabnikov DDV že plačeval po nižji stopnji in sicer na podlagi 4. točke Priloge I k ZDDV-1, ki določa nižjo stopnjo za medicinske pripomočke.
Podobne pobude v zvezi z znižanjem stopnje DDV od izdelkov za higiensko zaščito je ministrstvo za finance v preteklosti že nekajkrat prejelo in obravnavalo, vključno je bil v tej zvezi v okviru zakonodajnega postopka leta 2016 obravnavan tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1J), skrajšani postopek, EPA 11227-VII. V Predlogu zakona je bila predvidena uvedbe nižje stopnje DDV od damskih vložkov za enkratno in večkratno uporabo, tamponov ter podobnih izdelkov iz kakršnega koli materiala in menstrualnih skodelic. Zakonodajni postopek o predlogu zakona je bil končan brez potrditve predlaganih sprememb.
Ocenjujemo, da bi znižanje stopnje DDV za dobave trajnostnih higienskih izdelkov z 22 % na 9,5 % pomenilo letno približno 0,6 mio evrov nižje prihodke državnega proračuna iz naslova DDV ter dodatnih 1,6 mio evrov letno v primeru uvedbe nižje, 9,5 % stopnje DDV tudi za te higienske izdelke za enkratno uporabo.
Potrebno je upoštevati dosedanje izkušnje v primerih nižanja stopnje DDV za posamezne izdelke in storitve v Sloveniji, da ni nujno, da bi znižanje stopnje DDV vplivalo na znižanje cen in s tem večjo dostopnost zadevnih dobrin, kar je sicer namen nižjih stopenj DDV, pač pa na prilagoditev maloprodajnih cen nižji stopnji DDV in zagotavljanje boljšega ekonomskega položaja sodelujočih gospodarskih subjektov, vključenih v dobave tovrstnih higienskih izdelkov, cene za potrošnike pa bi ostale nespremenjene.
V zvezi s širitvijo trenutnega seznama dobav blaga, ki so po ZDDV-1 obdavčene z nižjo stopnjo DDV v Sloveniji pa izpostavljamo še, da je na ravni EU v tekočem mandatu Evropske komisije načrtovano tudi dokončanje reforme stopenj DDV. V tem okviru je nakazana večja prožnost držav članic pri določanju nižjih stopenj DDV, vključno z vidika spodbujanja napredka pri evropskem zelenem dogovoru. Menimo, da bi bilo zato smotrno razpravo o morebitni spremembi politike stopenj DDV v Sloveniji, tudi z vidika reševanja podnebnih in okoljskih izzivov, opraviti po tem, ko bo sprejet posodobljen sistem DDV na ravni EU in bo v Sloveniji primeren tudi ponovni premislek o sistemu nižjih stopenj DDV.
Prispele pobude tako v tem trenutku ni mogoče podpreti. Navedeno pa ne pomeni, da ta pobuda ne bo ponovno proučena v nadaljnjih postopkih prenove davčnega sistema.