Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Primestna železnica v Ljubljanski urbani regiji

2566 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

V okviru podnebne politike in razvoja trajnostne mobilnosti predlagam čimprejšnjo uvedbo primestne železnice v Ljubljanski urbani regiji (LUR), kot so jo predlagali v študiji v sklopu projekta RAILHUC (2014, link na koncu opisa).

Prilagam svoj predlog sheme linij primestne železnice z dodatnimi ključnimi postajami in povezovalnimi avtobusnimi linijami za hitrejši dostop do železniškega omrežja. Proge so diametralne, primestni promet bi potekal v taktih in sicer v konicah na 30 minut v zunanjem obroču LUR in na 15 minut znotraj širšega območja prestolnice. Vlaki, ki bi prihajali iz drugih regij, bi se lahko ustavljali le na postajah, ki razmejujejo ta dva območja in potovalni časi bi se skrajšali. Vozni red primestne železnice bi moral biti usklajen za prestopanje na postajah Ljubljana in Ljubljana-Šiška.

Zaradi že obstoječe oblike železniškega omrežja v regiji, bi realizacija predloga zahtevala omejeno število ukrepov in relativno malo sredstev. V RAILHUC-u so predlagali organizacijske in manjše infrastrukturne ukrepe, med katerimi sta najpomembnejša izgradnja Tivolskega loka in odprava ozkega grla na glavni železniški postaji Ljubljana. Kot pravijo v študiji, bi bilo treba predlagane ukrepe začeti izvajati takoj, če hočemo doseči konkurenčnost slovenskega železniškega omrežja do leta 2030. Izračunali so, da bi se zaradi boljše ponudbe primestnega javnega prometa število potnikov na vlakih povečalo za 45%. Stroške brez nakupa novih garnitur so ocenili na okoli 200 milijonov evrov, od tega 17 za investicijo v izgradnjo Tivolskega loka, ki bi znatno razbremenil glavno železniško postajo številnih tovornih vlakov in bi omogočil neposredno povezavo med jugozahodnim in severnim delom mesta.

Primestna železnica v LUR je nujna za sledenje ciljem trajnostne mobilnosti in uresničitev zavez k postopnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, saj se bodo potniki odločili za javni prevoz le, če bo dovolj hiter in zanesljiv.

Študija - RAILHUC: www.rralur.si/sites/default/files/rralur/RAILHUC_Posodobitev_zelezniskega_prometa_v_LUR_02[1]_0.pdf

40 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mpuh 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Priloge:



Odgovor


28. 10. 2021

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Uvedba taktnega voznega reda je na območju LUR predvidena do leta 2030. Navedeni ukrep v LUR temelji na podlagi naloge Strokovne podlage in predštudije upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v RS ter železniškega omrežja na področju LUR, št. projekta 19_804, november 2020,.

Trenutna pogostost voženj, zlasti na železnici, je prenizka in ni urejena po načelu taktnega voznega reda. Resolucija o nacionalnem programu razvoju prometa določa, da je potrebna preureditev voznega reda (taktni vozni red) za izboljšanje povezanosti in učinkovitosti zagotovljenih storitev, da bi se povečal delež železniškega prometa. Taktni promet je dosti ustreznejši za potniški promet, saj zagotavlja visoko frekvenco in predvidljivost prihodov vlakov. Na tak način se uporabniku v konicah ni treba prilagajati voznemu redu. Uporabnik namreč tako ve, da bo vlak pripeljal ob točno določenih intervalih (npr. 15, 30, 45 minut čez vsako polno uro).

Na podlagi privzetega časa trajanja prometne konice, tj. jutranja konica od 6. do 9. ure in popoldanska konica od 14. do 17. ure, naloga na podlagi prometno - tehnološkega modela predlaga scenarij taktnih voznih redov predvidenih na naslednjih železniških progah in sicer:

  • proga št. 21: Kamnik–Ljubljana: 15-minutni takt v času konic, 30-minutni izven konic,
  • proge št. 10, 20, 50: izmenični 30-minutni takt na linijah med Litijo/Ljubljano Moste, Kranjem/Medvodami/Škofjo Loko in Brezovico/Logatcem, 15/30 min na relaciji Logatec—Ljubljana–Ljubljana Moste Postojna-Ljubljana 2 vlaka v konični uri, 1 izven konic, 15/30 min na relaciji Kranj–Ljubljana–Litija,
  • proga št. 80: d.m.–Metlika–Ljubljana: 15-minutni takt v času konic med Ljubljano in Grosupljem, 30-minutni na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana, 60-minutni na odseku Trebnje–Ivančna Gorica, 60-minutni na odseku Metlika–Novo mesto–Trebnje (v konici dodatni vlak v uri),
  • proga št. 81: 60-minutni takt,
  • proga št. 82: Kočevje–Ljubljana, 45-minutni takt v času konic, vsak drugi vlak je direkten brez prestopanja na postaji Grosuplje.
  • nova proga Zlato polje–Letališče LJP–Domžale–Ljubljana: 30-minutni takt v konicah ter 60-minutni z letališča do Ljubljane.
  • proga št. 34: Maribor–Prevalje: 40-minutni takt med Mariborom in Rušami ter Mariborom in Hočami na glavni progi.
  • proga št. 31: 30 min v konici, 60 min izven.
  • proga št. 32: 60 min.

Trenutno se v LUR skoraj vse vožnje začnejo oziroma končajo na glavni postaji Ljubljana. Nekaj povezav med Kranjem in Litijo je sicer že neposrednih, vendar te zaradi dolgega čakanja pomenijo dve ločeni potovanji. Podaljšanje linij tako, da vlaki nimajo daljšega postanka na glavni postaji Ljubljana in povečajo potencialno zajetje potovanj, saj je tako z enakim infrastrukturnim omrežjem dostopnih več ciljev.

Predlagano je podaljšanje linij v LUR iz Litije proti Kranju (direktna povezava med progo 10 in 20), iz Logatca oziroma Brezovice do nove postaje Ljubljana Moste (direktna povezava med progo 10 in 50), v scenariju R2 pa vlaki z nove proge Domžale–Letališče LJP–Kranj Zlato polje do Logatca. V obeh scenarijih se predlaga tudi podaljšanje linij iz Hoč proti Rušam (direktna povezava med progo 30 in 34). Linije na progi 21 in 80 imata v skladu z ugotovitvami prometne študije tako kot danes končno postajo v Ljubljani.

V sled tega Direkcija RS za infrastrukturo že pospešeno izvaja aktivnosti za umestitev v prostor dvotirnost kamniške, dolenjske in gorenjske železniške proge.

S ciljem čimprejšnje uvedbe taktnega voznega reda na način postopne uvedbe (po posameznih progah, na osnovi trenutnih infrastrukturnih zmogljivosti) so v izvajanju oziroma pripravi posamični projekti, kot npr. nadgradnja železniške postaje Grosuplje, Domžale, Ljubljana itd.

Komentarji