9. 3. 2020
Odziv Ministrstva za finance
Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV je v RS urejen z Zakonom o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1), ki je usklajen z zakonodajo Evropske Unije. Verske skupnosti, vključno cerkev, v skladu s 5. členom ZDDV-1 štejejo za davčne zavezance v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnosti ter so od dobav blaga in storitev, ki jih opravijo v okviru te dejavnosti za plačilo, dolžne obračunavati in plačevati predpisani davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV). So pa te osebe, tako kot ostali davčni zavezanci, v skladu s 44. členom ZDDV-1 oproščene plačila DDV od dobav objektov in zemljišč, na katerih so ti objekti postavljeni (razen če je dobava opravljena, preden so objekti prvič vseljeni oz. uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oz. prve vselitve), in dobav zemljišč (razen stavbnih zemljišč). Plačila DDV so te osebe nadalje, v skladu z 42. členom ZDDV-1, oproščene v zvezi z opravljanjem storitev versko duhovne oskrbe in od socialno varstvenih storitev, ki jih opravljajo, pri čemer pa jim v sistemu DDV, kot oproščenim davčnim zavezancem, v zvezi z njihovimi nabavami blaga in storitev ni priznana pravica do odbitka DDV. Predmet DDV po ZDDV-1 tudi niso zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ustanovljenim za opravljanje verske dejavnosti (kar enako velja tudi za osebe, ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne ali sindikalne dejavnosti) in pri tem ne gre za plačilo za opravljeno dobavo.
Sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb je določen z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2). Verske skupnosti, vključno cerkev, se po 9. členu ZDDPO-2 uvrščajo med t.i. zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (kot so npr. društva, ustanove, zavodi). Ti zavezanci plačajo davek le od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti velja oprostitev davka od dohodkov pravnih oseb. Kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, je natančneje določeno s podzakonskim aktom in sicer Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Pri tem pa že sam 9. člen ZDDPO-2 opredeljuje da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena. Pripominjamo pa, da so za konkretno davčno obravnavo pomembna vsa dejstva in okoliščine konkretnega primera, denimo vnaprej določena cena, zavezujoči ceniki, prostovoljnost, oblika nudenja storitev, okoliščine storitve itd. in da davčno zakonodajo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
Davčna obravnava dediščin in daril: V skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila verske skupnosti, v nasprotju z nekaterimi drugimi pravnimi osebami zasebnega prava, sicer niso zavezanke za obdavčitev, vendar so, ne glede na to dejstvo v primerljivem položaju z drugimi pravnimi osebami zasebnega prava, saj zanje zakon v 9. členu izrecno določa oprostitev, v kolikor prejeto dediščino ali darilo namenijo opravljanju svoje nepridobitne (verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja) dejavnosti. Zakon prav tako določa oprostitev, če gre za darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, pod pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika ne odtuji pred potekom 10 let in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedič ali obdarjenec z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem. V kolikor pa verska skupnost prejme dediščino in darilo za namene opravljanja ekonomske dejavnosti, jo prejme kot ekonomski subjekt, ki opravlja pridobitno dejavnost. V takem primeru se vrednost prejetega premoženja šteje kot prihodek subjekta, ki se vključi v ugotavljanje njegovega dobička iz pridobitne dejavnosti.
Davčna obravnava nepremičnin: Po Zakonu o davku na promet nepremičnin so verske skupnosti, vključno cerkev, enako kot vsi drugi prodajalci nepremičnin, v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičninah dolžne plačevati predpisani davek na promet nepremičnin. Tega davka so verske skupnosti, prav tako enako kot vsi drugi davčni zavezanci, v skladu z 10. členom navedenega zakona oproščene plačevati le v zvezi s prenosom nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem.
V Sloveniji je posedovanje nepremičnin pravnih oseb danes obdavčeno z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Po določbah Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov se dajatev plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča. Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik zemljišča ali stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik). Na podlagi določb prvega odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih se nadomestila ne plačuje med drugim za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Skladno s pojasnilom Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za NUSZ, se med stavbe za opravljanje verske dejavnosti, ki so oproščene NUSZ, štejejo: cerkve, kapele, župnišča, kaplanije, škofijski prostori, semenišča, verske šole, samostani, pa tudi stanovanjski prostori v teh stavbah, razen če se oddajajo v najem. Za vse druge vrste stavb (na primer za poslovne stavbe in dele stavb) in za nezazidana stavbna zemljišča pa je verska skupnost lahko zavezanka za plačilo.
Ministrstvo za finance glede na navedeno meni, da je veljavna davčna obravnava verskih skupnosti in cerkva ustrezna in je ni treba spreminjati. Pri pripravi spremembi ali dopolnitvi zakonodaje s svojega delovnega področja pa bo Ministrstvo za finance, upoštevaje vsakokratni pravni okvir, cilje in namene davčne politike ter javnofinančno stanje, proučilo predloge zavezancev oziroma zainteresirane javnosti.
Odziv Ministrstva za kulturo
Na podlagi 32.a člena Zakona o državni upravi je Ministrstvo za kulturo (MK) med drugim pristojno za upravno področje verske svobode, in sicer v obsegu, ki je podrobneje določen v določbi 30. člen področnega zakona – Zakona o verski svobodi (nadaljnjem besedilu: ZVS). Skladno z navedenim so na področju verske svobode v pristojnosti MK tudi pravna pravila o financiranju registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki so neposredno povezana z versko svobodo (npr. prvi odstavek 29. člena ZVS, ki omogoča »samofinanciranje verskih skupnosti« v smislu uresničevanja pravice do verske svobode, kot jo določa f) točka 6. člena Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, ko pove, da pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi obsega tudi »svobodo zbiranja in prejemanja prostovoljnih finančnih in drugih materialnih prispevkov od posameznikov in institucij«.
MK ugotavlja, da se v »svobodo zbiranja in prejemanja prostovoljnih finančnih in drugih materialnih prispevkov od posameznikov in institucij«, po prvem odstavku 29. člena ZVS, umeščajo tudi donacije in drugi prispevki fizičnih in pravnih oseb (prihodki od maš, porok, krstov, svetih maziljenj in prihodki namenjeni obnovi cerkva).
Glede na navedeno MK, nasprotuje vsakršni obdavčitvi ravnanj, ki se umeščajo v polje verske svobode in s katerimi se hkrati zagotavlja materialno podstat za uresničevanje verske svobode. MK ne razpolaga z informacijo, da bi katera od držav podpisnic Evropske konvencije o človekovih pravicah obdavčila navedene prihodke oziroma prostovoljne prispevke po ZVS, ki so izraz »svobode verskih skupnosti, da zbirajo in prejemajo prostovoljne finančne in druge materialne prispevke od posameznikov in institucij«.