9. 3. 2020
Odziv Ministrstva za finance
Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV je v RS urejen z Zakonom o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1), ki je usklajen z zakonodajo Evropske Unije. Verske skupnosti, vključno cerkev, v skladu s 5. členom ZDDV-1 štejejo za davčne zavezance v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnosti ter so od dobav blaga in storitev, ki jih opravijo v okviru te dejavnosti za plačilo, dolžne obračunavati in plačevati predpisani davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV). So pa te osebe, tako kot ostali davčni zavezanci, v skladu s 44. členom ZDDV-1 oproščene plačila DDV od dobav objektov in zemljišč, na katerih so ti objekti postavljeni (razen če je dobava opravljena, preden so objekti prvič vseljeni oz. uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oz. prve vselitve), in dobav zemljišč (razen stavbnih zemljišč). Plačila DDV so te osebe nadalje, v skladu z 42. členom ZDDV-1, oproščene v zvezi z opravljanjem storitev versko duhovne oskrbe in od socialno varstvenih storitev, ki jih opravljajo, pri čemer pa jim v sistemu DDV, kot oproščenim davčnim zavezancem, v zvezi z njihovimi nabavami blaga in storitev ni priznana pravica do odbitka DDV. Predmet DDV po ZDDV-1 tudi niso zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ustanovljenim za opravljanje verske dejavnosti (kar enako velja tudi za osebe, ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne ali sindikalne dejavnosti) in pri tem ne gre za plačilo za opravljeno dobavo.
Sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb je določen z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2). Verske skupnosti, vključno cerkev, se po 9. členu ZDDPO-2 uvrščajo med t.i. zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (kot so npr. društva, ustanove, zavodi). Ti zavezanci plačajo davek le od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti velja oprostitev davka od dohodkov pravnih oseb. Kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, je natančneje določeno s podzakonskim aktom in sicer Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Pri tem pa že sam 9. člen ZDDPO-2 opredeljuje da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena. Pripominjamo pa, da so za konkretno davčno obravnavo pomembna vsa dejstva in okoliščine konkretnega primera, denimo vnaprej določena cena, zavezujoči ceniki, prostovoljnost, oblika nudenja storitev, okoliščine storitve itd. in da davčno zakonodajo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
Davčna obravnava dediščin in daril: V skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila verske skupnosti, v nasprotju z nekaterimi drugimi pravnimi osebami zasebnega prava, sicer niso zavezanke za obdavčitev, vendar so, ne glede na to dejstvo v primerljivem položaju z drugimi pravnimi osebami zasebnega prava, saj zanje zakon v 9. členu izrecno določa oprostitev, v kolikor prejeto dediščino ali darilo namenijo opravljanju svoje nepridobitne (verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja) dejavnosti. Zakon prav tako določa oprostitev, če gre za darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, pod pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika ne odtuji pred potekom 10 let in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedič ali obdarjenec z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem. V kolikor pa verska skupnost prejme dediščino in darilo za namene opravljanja ekonomske dejavnosti, jo prejme kot ekonomski subjekt, ki opravlja pridobitno dejavnost. V takem primeru se vrednost prejetega premoženja šteje kot prihodek subjekta, ki se vključi v ugotavljanje njegovega dobička iz pridobitne dejavnosti.
Davčna obravnava nepremičnin: Po Zakonu o davku na promet nepremičnin so verske skupnosti, vključno cerkev, enako kot vsi drugi prodajalci nepremičnin, v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičninah dolžne plačevati predpisani davek na promet nepremičnin. Tega davka so verske skupnosti, prav tako enako kot vsi drugi davčni zavezanci, v skladu z 10. členom navedenega zakona oproščene plačevati le v zvezi s prenosom nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem.
V Sloveniji je posedovanje nepremičnin pravnih oseb danes obdavčeno z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Po določbah Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov se dajatev plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča. Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik zemljišča ali stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik). Na podlagi določb prvega odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih se nadomestila ne plačuje med drugim za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Skladno s pojasnilom Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za NUSZ, se med stavbe za opravljanje verske dejavnosti, ki so oproščene NUSZ, štejejo: cerkve, kapele, župnišča, kaplanije, škofijski prostori, semenišča, verske šole, samostani, pa tudi stanovanjski prostori v teh stavbah, razen če se oddajajo v najem. Za vse druge vrste stavb (na primer za poslovne stavbe in dele stavb) in za nezazidana stavbna zemljišča pa je verska skupnost lahko zavezanka za plačilo.
Ministrstvo za finance glede na navedeno meni, da je veljavna davčna obravnava verskih skupnosti in cerkva ustrezna in je ni treba spreminjati. Pri pripravi spremembi ali dopolnitvi zakonodaje s svojega delovnega področja pa bo Ministrstvo za finance, upoštevaje vsakokratni pravni okvir, cilje in namene davčne politike ter javnofinančno stanje, proučilo predloge zavezancev oziroma zainteresirane javnosti.
Odziv Ministrstva za kulturo
Na podlagi 32.a člena Zakona o državni upravi je Ministrstvo za kulturo (MK) med drugim pristojno za upravno področje verske svobode, in sicer v obsegu, ki je podrobneje določen v določbi 30. člen področnega zakona – Zakona o verski svobodi (nadaljnjem besedilu: ZVS). Skladno z navedenim so na področju verske svobode v pristojnosti MK tudi pravna pravila o financiranju registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki so neposredno povezana z versko svobodo (npr. prvi odstavek 29. člena ZVS, ki omogoča »samofinanciranje verskih skupnosti« v smislu uresničevanja pravice do verske svobode, kot jo določa f) točka 6. člena Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, ko pove, da pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi obsega tudi »svobodo zbiranja in prejemanja prostovoljnih finančnih in drugih materialnih prispevkov od posameznikov in institucij«.
MK ugotavlja, da se v »svobodo zbiranja in prejemanja prostovoljnih finančnih in drugih materialnih prispevkov od posameznikov in institucij«, po prvem odstavku 29. člena ZVS, umeščajo tudi donacije in drugi prispevki fizičnih in pravnih oseb (prihodki od maš, porok, krstov, svetih maziljenj in prihodki namenjeni obnovi cerkva).
Glede na navedeno MK, nasprotuje vsakršni obdavčitvi ravnanj, ki se umeščajo v polje verske svobode in s katerimi se hkrati zagotavlja materialno podstat za uresničevanje verske svobode. MK ne razpolaga z informacijo, da bi katera od držav podpisnic Evropske konvencije o človekovih pravicah obdavčila navedene prihodke oziroma prostovoljne prispevke po ZVS, ki so izraz »svobode verskih skupnosti, da zbirajo in prejemajo prostovoljne finančne in druge materialne prispevke od posameznikov in institucij«.
ALI STE VEDELI, DA:
● je papež Benedikt XVI. s prodajo svojih knjig v letih 2005-2010 zaslužil pet milijonov evrov
● je papež Pij XII, ki je umrl leta 1958, zapustil svojim dedičem 80 milijonov mark, v času njegovega papeževanja so trije njegovi nečaki v Vatikanu oz. z njim povezanimi podjetji zaslužili preračunano 120 milijonov mark
● se bruto plače škofov, nadškofov in kardinalov v Nemčiji gibljejo od 10.000 do 13.000 evrov, osnovna plača duhovnika pa je okoli 5.000 evrov
● Lucien Gregoire v knjigi Umor v Vatikanu (op. dosegljiva v knjižnici) trdi, da si je Karel Wojtyla papeški stol kupil s podkupninami kardinalom v višini več 100 milijonov dolarjev
● je papež Janez Pavel II. del denarja, ki je bil namenjen za revežem, uporabil za prenovo papeške palače v Vatikanu in poletne rezidence v Castel Gandolfu, pri čemer je dal za svoje osebne potrebe zgraditi veličasten plavalni bazen
● je imel papež Janez Pavel II. svoj osebni tajni sklad, v katerega se je steklo vsaj 200 milijard lir, ki so bila porabljena za rušenje komunizma na Poljskem, Vatikan pa je podprl sindikat Solidarnost s 100 milijoni dolarjev
● je kardinal Alberto di Joria, predsednik IOR, v svoji oporoki zapustil vatikanski banki, vile, zemljišča, obveznice in bančne depozite
● je 7 škofov za časa filipinske predsednice Arroyo prejelo drage avtomobile iz sredstev državne loterijske družbe v zameno za podporo Arroye.
Čeprav je kardinal Vagnozzi dejal: “Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja” (Ronald Cooke, Vatican Jesuit Global Conspiracy), pa v javnosti kljub temu krožijo številke o bogastvu katoliške cerkve.
Številke so različne, po eni tabeli je stanje naslednje (zaokroženo, v ameriških dolarjih):
* ZDA: 600 milijard
* Nemčija: 300 milijard
* Francija: 230 milijard
* Brazilija: 200 milijard
* Španija: 160 milijard
* Mehika: 155 milijard
* Belgija: 105 milijard
* Kanada: 90 milijard
* Avstrija: 80 milijard
* Argentina: 80 milijard
* Poljska: 74 milijard
* Kolumbija: 70 milijard
* Filipini: 60 milijard
* Irska: 47 milijard
* Čile: 43 milijard
* Peru: 38 milijard
* Madžarska: 33 milijard
* Nizozemska: 33 milijard
* Portugalska: 33 milijard
* Venezuela: 27 milijard
* Švica: 26 milijard
* Velika Britanija: 24 milijard
* Avstralija: 20 milijard
SKUPAJ: 2.528 MILIJARD
V samo 23 državah po svetu je cerkveno bogastvo vredno najmanj 3.000 milijard dolarjev. Pa še ta številka je zelo nizka, saj je vrednost cerkvenih nepremičnin v Italiji približno 1.200 milijard evrov, kar pomeni, da je skupna številka vsaj 4.000 milijard dolarjev. Domnevati pa je še, da so ocene cerkvenega premoženja tudi v drugih državah dokaj nizko postavljene zato bi bilo mogoče k omenjeni številki dodati še veliko milijard. K vsemu temu pa je potrebno dodati še vrednost cerkvenega premoženja v državah, ki niso zajete v zgornji tabeli. Teh držav pa je še kakšnih 150 kar k skupni vrednosti cerkvenega premoženja prinese še več 100 miljard dolarjev mogoče celo 1.000 milijard. Tako bi lahko bila vrednost
celotnega cerkvenega premoženja po svetu vsaj 5.000 milijard dolarjev.
Umetniški zakladi in arhivi pri tem niso upoštevani.
Zlato je za cerkev “božja” valuta in krasi praktično vsako cerkev. Katoliška cerkev je največji posamični imetnik zlata in obvladuje okoli 60.000 metričnih ton zlata, kar je dvakrat več od uradnih zlatih svetovnih rezerv.
Vrednost cerkvenega zlata se ocenjuje na več kot 1.200 milijard dolarjev
Ogromno zlata je cerkev pokradla v Južni Ameriki in ga prepeljala v Evropo. Kot poroča kronist Bartolomej iz Las Casas, so zaradi zlata najokrutneje poklali na milijone Indijancev. Mnogo tega zlata se nahaja v cerkvah in ni bilo vrnjeno lastnikom. S prvim zlatom kot plenom iz Južne Amerike je dal
papež Aleksander VI. v Santa Maria Maggiore v Rimu okrasiti in opremiti
strop s simbolom svoje družine. 20 ton zlata v lističih je na oltarju katedrale v Sevilji, kardinal Cisner je dal narediti skoraj tri metre visoko monštranco iz zlata in jo podaril katedrali v Toledu. O topljenju peruanskih zakladov zlata je ohranjeno: »Potem je trajalo cel mesec, da so stopili dragoceno posodo, čeprav so morali zlatarji dežele dan in noč delati na tem.« Kronist je ocenil vrednost zlata samo te akcije na 1,326.539 zlatih pezosov. To ustreza danes približno. 450.000.000 evrov.
»Indijanci, ki so deležni takšne milosti in dobrote, naj bi svojo pokorščino in dobro voljo pokazali tako, da veliko količino zlata, dragih kamnov, srebra in drugih stvari, ki jih posedujejo, prostovoljno izročijo njegovi visokosti, kralju in guvernerju, sicer bi lahko bog, naš gospod in njegova veličanstva
bili zelo nemilostni.«
Koliko cerkvenega zlata je bilo pridobljeno na pošten način?
Koliko zlata je bilo naropanega med vojnami in shranjeno v Vatikanu?
Ali se je tudi Jezus kitil z zlatom?
Koga zastopa katoliška cerkev? Boga ali demona?
www.bukla.si/knjigarna/religija/krscanstvo/umor-v-vatikanu.html
Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.
www.ciceron.si/zalozba/knjige/knjiga.php
www.zrtve-cerkve.org
Cerkev ima v Sloveniji še vedno skrb vzbujajoč vpliv in predstavlja ultra konservativno organizacijo, ki se vtika tudi v politiko (vir: Slovenologija, Noah Charney).
PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022
Kandidati o 'versko slepi državi' in prepletanju religije s politiko
www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/drzava-in-religija.html
Vsi predsedniski kandidati, ki so se udeležili soočenja, podpirajo legalizacijo marihuane, obdavčitev nepremičnin v lasti RKC
Več na: www.zurnal24.si/slovenija/zaradi-te-izjave-so-nataso-pirc-musar-na-trgu-republike-izzvizgali-395033 - www.zurnal24.sip
siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-za-mladino-tudi-o-svarilih-cerkve-pred-kolesarji-in-drugo-zalego-580347
necenzurirano.si/clanek/aktualno/cerkev-na-vlaku-turbokapitalizma-analiza-877414
necenzurirano.si/clanek/aktualno/cerkev-zeli-da-jo-vlada-oprosti-placevanja-dohodnine-909667
Spoštovani,
pošiljamo vam odgovor z vidika Zakona o davku na dediščine in darila:
Predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dediščine in darila – ZDDD (Uradni list RS, št. 117/06) je podedovano ali podarjeno premoženje (darilo ali dediščina), prejeto od fizične ali pravne osebe, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino (če je prejemnik fizična oseba) ter po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb (če je prejemnik darila ali dediščine pravna oseba zasebnega prava). V drugem odstavku 3. člena ZDDD je nadalje določeno, da se za pravne osebe zasebnega prava po tem zakonu štejejo društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja. V skladu z navedenim se verske skupnosti kot pravne osebe zasebnega prava ne vštevajo med zavezance za plačilo davka na dediščino, saj so zavezanci za davek na dediščine in darila samo tiste pravne osebe zasebnega prava, ki so navedene v drugem odstavku 3. člena tega zakona, kar pomeni, da so zaradi njihovega delovanja v splošno koristne namene, davka oproščene.
Lepo pozdravljeni,
Odnosi z javnostmi
Finančna uprava RS
Posebni denacionalizacijski sklad letno nameni cerkvi skoraj 30 milj eur
www.dnevnik.si/1042752805
www.dnevnik.si/42839
www.dnevnik.si/1042758959/slovenija/pet-let-po-izbruhu-financnega-skandala-mariborska-nadskofija-je-prodala-se-zadnji-gozd
www.marijino-oznanjenje.si
Tisti, ki nikoli ne stopite v cerkev, si zelo "lepo" razlagate finance RKC.
Več let sem član župnijskega gospodarskega sveta, kjer smo skupaj z našim župnikom obravnavali tudi finančni položaj naše fare.
Pri povprečni nedeljski maši je dar v povprečju 1 eur na farana (100 eur na nedeljsko mašo), ob svečanosti in priložnostih (cca 5x letno) nekaj več - se približa vrednosti, ki jo omenja predlagatelj.
Ločiti morate na
- prihodke župnije: nabirke (pri nas samo ob nedeljah! pri 1 maši), darovi župniji, oddajanje v najem nepremičnin, prodaja verskega tiska prispevek za verouk,...
-> iz tega se financira župnija: stroški vzdrževanja, plačila raznih dajatev občini in državi, elektrika, voda, ... stroški verouka
naš župnik je cca 10% od zbranega namenil Karitas
približno 1 mesečna nabirka gre izven župnije: za škofijo, za semenišča. za pevce in zborovodjo, za škofijsko Karitas, za misijonarje, za župnije in župnike, ki nimajo dovolj prihodkov-kot pomoč za plačevanje pokojniskih prispevkov ...
- prihodki župnikov: dar za mašo (20 eur), dar za pogreb (mislim da bo držalo okoli 60 eur), krst, poroko, ... in drugi darovi (npr ob božičnem blagoslovu doma, dar ob blagoslovu velikonočnih jedi...); lahko da je kateri duhovnik plačan še za opravljanje določenih del v škofiji, pri pripravi verskega tiska, učenja v šoli in podobno; penzija - ko dopolnijo leta in pokojninsko dobo - a je ta praviloma minimalna
-> to je duhovnikova plača, sam si plača vsa potovanja s svojim vozilom, stroški vozila, pokojniski prispevek, prehrana, ...
Kot že omenjeno, duhovnik ima lahko 1 mašo dnevno (ostane duhovniku), dar druge maše prispeva v škofijo, tretja maša je velika izjema, ki jo mora odobriti škof! in bi šel dar v škofijo
Toliko, da boste imeli za občutek, kako se bogati RKC na vaš račun.
Od kje potem milijoni za sodne poravnave po potrjenih posilstvih otrok?
Z zgornjim se strinjam a imam tudi nekaj pripomb. V naši župniji je bilo vse lepo in prav dokler nekega dneva nas župnik ni javno preganjal da naj v nabirko damo več denarja, ne samo milostne bakrenčke ampak tudi kaj šelestajočega. Imel sem ga poln kupfer in mu zadevo javno takoj pri isti maši odbrusil da tako z nami ne bo delal ter da nismo njegovi sužnji in nas ne bo poniževal. Vsak ne more dat kolikor si je zamislil. Raje se naj potrudi da bo vnesel med farane več radosti in naredil otroške maše bolj živahne. Pa mi je takoj zabrusil nazaj da on pa že ni tukaj zato da se bodo otroc imel fajn. Sem popizdu, po domače spakiral družino in smo šli. Še do danes se nisva srečala, pa je tudi bolje da ne.
Cerkev je potrebno obravnavat kot polnopravno gospodarsko osebo. Sem proti temu da cerkev ne plačuje davkov, ko jih bodo, bojo videli kako težko je izpolnjevat vse obveznosti do države in svojih zaposlenih. Nakradenega ima cerkev zadosti, zdaj pa naj to vrne nazaj družbi. Če moji firmi ne gre je moram sam reševat, ker sem premajhen da bi bil zanimiv za kakšnega botra, ki pomaga komu da država odpiše za 100 milijonov dolgov.
V cerkvi začnite delat in se gospodarno obnašat. Premoženja imate zadosti, zato ga začnite prodajat da boste imeli za kruh in mleko, ter bodite zanimivi. Naredite turistične programe z spoznavanjem kaj vse imate po kleteh prikritega. Pregovor pravi: brez dela še jela ni.
Pozdravljeni.
Razumeti moramo, da se zgornji predlog nanaša na celotno RKC in ne na posamične župnije/duhovnike,... Veliko denarja res da ne ostane v župniji, se pa prenaša na višje instance kot so škofije itn. Dejstvo je, da ima RKC precej kapitala in ga absolutno premalo namenja za "pomoči potrebne".
Če se vrnem na vaš zapis:
"- prihodki župnikov: dar za mašo (20 eur), dar za pogreb (mislim da bo držalo okoli 60 eur), krst, poroko, ... in drugi darovi (npr ob božičnem blagoslovu doma, dar ob blagoslovu velikonočnih jedi...); lahko da je kateri duhovnik plačan še za opravljanje določenih del v škofiji, pri pripravi verskega tiska, učenja v šoli in podobno; penzija - ko dopolnijo leta in pokojninsko dobo - a je ta praviloma minimalna"
Pri navedenem odstavku me nekaj stvari zmoti. Beseda "dar" definira prostovoljni prispevek. Iz izkušenj vem, da je potrebno sveto mašo plačati (po navadi v naprej), sicer je duhovnik ne izvede. Enako velja za vse ostale "storitve" (pogrebi, poroke,...). Torej gre za storitve in ne darove, kar pomeni da bi morali za opravljeno izdati račun in ustrezno akontirati davek kot vsi ostali ponudniki storitev.
Podajam še spletno mesto, kjer se dejansko pojavi beseda "cenik": www.slovenec.org/2018/03/26/predstavitev-poklica-duhovnik/
Citat iz spletne strani:
"Duhovnik nima plače, kar pomeni, da živi od prispevkov ljudi – vernikov, kljub temu za vsako opravilo, ki ga izvaja duhovnik, obstaja cenik. Tako duhovnik za eno opravljeno mašo prejme 17 €, kadar gre za pogrebno ali poročno mašo prejme duhovnik 19 €."
Tako imenovane "nabirke" razumem, to so pač prostovoljni prispevki ljudi pri maši ipd.
Navajam še zapis duhovnika iz spletne strani zupnija.studeno.com/ali-ima-duhovnik-placo/
"...duhovniki do upokojitve pa moramo iz svojih osebnih prihodkov plačevati še dve tretjini socialnega in zdravstvenega zavarovanja, eno tretjino pa nam prispeva država."
Tudi tega nekako ne razumem, zakaj se 1/3 zavarovanja župnikom financira iz državne blagajne, če RKC vanjo ne odvaja davka na "storitve". Verske ustanove so namreč ustavno ločene od države. Na primer za duhovnike ostalih verskih skupnosti tega prispevka ne izplačuje (vsi enaki?).
Če zaključim... Pravila, ki veljajo za RKC so precej ohlapna in dovoljujejo preveč svobode. Reforma je nujna, definirati ali se RKC 100% loči od države in deluje izključno od "darov" pripadnikov, v nasprotnem primeru pa bi morali odvajati enak % prispevkov v državno blagajno kot ostali državljani RS.
Vernike spoštujem, Cerkve pa prav nič. Nedopustno je, da se od osamosvojitve naprej odkrito vmešava v civilno in politično življenje, in to samo zato, ker hoče obvladovati ljudi.« Še huje se mi zdi, da je Cerkev na Slovenskem tajkunska in da ljudstvo plačuje tudi njene dolgove. Seveda pa Cerkev tudi nikoli v preteklosti ni bila plemenita duhovna vzornica, ampak pogosto vzrok za sovraštvo in dolgoletne vojne.
Dobicek cerkve je obdavcen, kot tudi vsak drug dobicek podjetij, drustev zadrug... Ce govorite o davku na prihodke, mogoce mislite na DDV? Ce bo imela vsaka fara manj kot 50.000 € prihodkov, spet ne bi bilo DDV. Mogoce bi bilo pa smiselno, da drzava svecenikom ne placuje vec socialnih prispevkov v breme ateisticnih davkoplacevalcev?
Ko smo imeli pogreb moje mame, sem se šel pogovarjat v cerkev za nagovor. Ko sem župnika vprašal, koliko bo to stalo, sem pričakoval, da bo rekel, koliko bom pač prispeval za cerkev. Ampak ne. Župnik je kar iz prve rekel 60 €, kot da že ima cenik. Na vprašanje, ali dobim račun, sem dobil odgovor, da cerkev ne daje računa. 60 € brez računa zato, da bo iz knjige prebral nekaj odstavkov. Zelo visoka urna postavka in še neobdavčena. Sem mnenja, da če moramo vsi državljani in vse pravne osebe plačevat davke, da jih bi morala tudi cerkev. Pobrali so ne vem koliko gozdov, nepremičnin, pašnikov, travnikov....... na koncu pa še davkov ne plačujejo. Za vzdrževanje objektov pa bi še radi, da jim država pomaga. Plačat!!!!!!!!
Podoben primer se je zgodil tudi meni. Za najem mrliške vežice, v kateri se je opravil tudi cerkveni obred, sem lastniku (občini) plačal najem. Za delitev stroškov najema objekta (mrliške vežice) se s cerkvijo nisem mogel dogovoriti, sem pa vseeno plačal cerkveni obred. Nisem dobil računa. Hkrati so udeleženci pogreba cerkvi prostovoljno prispevali denar za maše, posvečene pokojniku.
Iz nabirk se krijejo stroški vzdrževanja župnije. Če so župljani bolj radodarni se v nabirki zbere malo več, tako da lahko v cerkvi še kaj popravijo oziroma naredijo. Kar se pa tiče maš. Vsak dan ima lahko eno. Koliko ,ostane njemu, ki je tudi državljan Republike Slovenije. Kolikor sem se jaz obiskovala njihove tečaje so tam tudi prispevki. Vsaka reč nekaj stane. Tudi določena organizacija enega dogodka nekaj stane. Pokriti je potreba tudi to. Kje bi se po vašem lahko nabiralo toliko denarja? Ne vem, da bi župniki imeli mesečno plačo.
Slabe informacije imate kot kaže, seveda imajo svojo plačo. Celo, če se ne motim, Štuhec je enkrat izjavil glede enega duhovnika pedofila, da je to počel izven službenega časa, torej........ !!!
Spoštovani
Prosim za citiranje, kje je bilo to objavljeno.
Hvala
Dejstvo je, da od svojih prihodkov vsi plačujemo prispevke. In svoje nepremičnine vzdržujemo iz lastnega žepa, ne pa iz občinskega ali celo državnega proračuna. Ne vidim nobene potrebe, da bi bila RKC izjema. Če je verski obred stvar plačila, naj izstavi račun in od dohodka plača davek. Naj ima od tega nekaj tudi Slovenija, ne le Vatikan. V kolikor duhovnik za obred zahteva denar in ne izstavi računa, bi ga bilo treba prijaviti. To, kar opisujete nekateri tule, ni nič drugega, kot siva ekonomija, za kar bi bil ob prijavi kaznovan sleherni običajni državljan.
Zadnji čas
Končno......vsi bi morali plačevati, ne samo nekateri..
skrajni čas, da se naredi red tudi za njih! da se ne bogatijo samo na račun države in naroda.
Če nekateri prav razumemo, ne gre tukaj le za katoliško cerkev, temveč za vse institucije, ki ne plačujejo davka. Dobri vojak Švejk ga je plačeval, novodobni Švejk pa očitno ne loči zrna od plevela. Nič nimam proti veri, lahko pa bi se na široko razpisal o instituciji, ki se ne drži niti Božjih zapovedi. Če moram jaz plačevati davek na svoj dohodek, nepremičnino, ne vidim razloga, da ga katerakoli cerkvena ustanova NE!
Pa lep dan.
Tolikšen kup nakladanja in zavajanja, da ne vidiš čezenj. Nekaj takega, kot da bi mesečno plačo dobil vsak dan, povrh tega pa nič naredil zanjo. Predlagatelj je pač mora nekaj nasrati, da bi sramotil Cerkev. Očitno le katoliško, ker naklada o financiranju Vatikana. Bi upal predlagati kaj proti muslimanom?
Seveda, predlog bo kmalu sledil. Tudi Islamska skupnost bo morala plačevati davke.
V letu 2018 je Islamska skupnost pridobila skoraj 11 milijonov evrov novih sredstev za dokončanje investicije. Muftiju Grabusu in njegovi ožji ekipi je uspelo oblasti v Katarju prepričati, da ob že doniranih 15 milijonih evrov, s katerimi so zaključili prvo fazo gradnje, prispevajo še 10,8 milijona evrov. S tem denarjem naj bi zaključili projekt, vendar brez opreme. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 35 milijonov evrov.
V Evropi bo potrebno preprečiti kalifat! Preveriti bo treba tudi denarne tokove slovenske islamske skupnosti .
Dokumentarna oddaja o največji človekoljubni organizaciji v Katarju
Raziskovalni dokumentarec, ki razkrije ideološki vpliv Katarja na dogajanje v Evropi.
Katarska dobrodelna ustanova je največja človekoljubna organizacija v Katarju; danes deluje v več kot 70 državah. Avtorji dokumentarne oddaje raziščejo razkrite dokumente, ki domnevno dokazujejo, da se ta ustanova ne posveča le pomoči žrtvam vojn in naravnih nesreč, temveč se povezuje z gibanjem Muslimanskih bratov in tako zavzema za interese islamistov v Evropi.
Muslimanski bratje so mednarodna sunitska organizacija, ustanovljena leta 1928 pod vplivom učitelja Hassana al-Banne (1906-1949).
Avtorji dokumentarne oddaje -
Predlagam
www.rtvslo.si/tv/novosti/katarski-dokumenti/514572 -
raziščejo razkrite dokumente, ki domnevno dokazujejo, da se ta ustanova ne posveča le pomoči žrtvam vojn in naravnih nesreč, temveč se povezuje z gibanjem Muslimanskih bratov in tako zavzema za interese islamistov v Evropi.
Ob vsem tem predlagam, da se nenadzorovane nabirke povsem ukinejo , vsak vernik pa bi plačeval letno članarino (seveda z ddv), v katero bi bili vključeni vsi obredi. V Avstriji imajo to zelo dobro rešeno.
Mislim, da je za nek predlog potrebna bolj objektivna podlaga, večje poznavanje dogajanje znotraj institucije in predvsem pa ne posploševanje in obračanje cifer ter računanje na pamet.
Strinjam se, da ima RKC denar. Koliko ga ima, si ne drznem soditi, vsekakor pa se mi zdi bolj kot obdavčitev "dobička" smiselno, da bi se javno vedelo, v kaj cerkev vlaga. To "nevedenje" sicer ni slovenski problem, se pa seveda tiče vseh, ki Cerkev gradimo. No, javno razkritje finančnega stanja bi bilo potrebno in fer tudi na državni ravni...
In še en pomislek: RKC ni edina verska skupnost v Sloveniji - predlog bi torej moral biti bolj nepristranski in vsebovati podatke in "izračune" tudi vseh ostalih verskih skupnosti, ne glede na število pripadnikov.
Jaz pa mislim, da če mora vsak državljan plačevati davek od svoje plače oziroma kakršnihkoli prihodkov, ter davek na nepremičnine, bi to morala tudi cerkev, ne glede kateri religiji pripada. Uvedli so davčne blagajne tudi za branjevke, zakaj jih za cerkev nebi? Kar pa se nepremičnin tiče se pa z lahkoto izračuna njihova vrednost in temu primerno obdavči. O tem, da je cerkev v preteklosti prodala gozdove kot na primer Pokljuko, pa jim jih je naša oblast ne vem zakaj zastonj vrnila, pa kdaj drugič.
Še eden, ki nima tri čiste in za povrh svoje neznanje še vehementno razkazuje. Mogoče pa samo zlonamerno laže in zavaja.
Duhovnik ima eno mašo dnevno, razen posebnosti- npr. ob nedelja, posebne potrebe...
Darovi vernikov se pobirajo pri nedeljskih mašah, ponekod pri pogrebnih. Naša župnija, ki niti slučajno ni med revnejšimi nabere dovolj, da pokrije stroške elektrike, vode, ogrevanja, rednega vzdrževanja stavb. Bilance vseh župnij so sicer javne in nadzorovane.
To je dohodek župnije.
Mašni dar je dohodek duhovnika. To je lahko samo ena maša dnevno. Morebitni dar za več maš gre v sklad za revnejše župnije in župnike, ki jih v Sloveniji ni malo. Ob nedeljah je tako in tako obvezno maševanje za župnijo, torej brez finančnega daru za mašo.
Nobena razlika ne roma avtomatično nikamor izven slovenske škofovske konference.
Duhovniki v sloveniji NE dobivajo mesečne plače. To bi bilo možno, če bi imeli tudi pri nas ureditev s cerkvenim davkom in bi duhovniki bili državni uslužbenci. Edini duhovniki, ki dobivajo plačo so tisti, ki so zaposleni kot vojaški kaplani v vojski.
Duhovniki, ki dobivajo pokojnino, jo dobivajo na podlagi izračuna iz vplačanih prispevkov. Majhen del teh prispevkov plačuje državna blagajna.
Dohodki iz pridobitnih dejavnosti SO obdavčeni. Torej vsi dohodki iz gozdov, morebitnih vrednostnih papirjev itd. so obdavčeni, enako kot za vse ostale. Ne lažite.
Davek na dediščino je v sloveniji določen z zakonom. Oproščeni so ga samo določeni bližnji sorodniki, ustanove pa ne. Ne lažite.
Darovi za Sveto deželo so obdavčeni enako kot darovi za Unicef, RK...
Slovenske škofije namenjajo določena sredstva škofijskim Karitas. Ne lažite.
predlagam.vladi.si/predlog/10789
Glas razuma, kdo komu laže je jasno že stoletja, odkar je nekaterim jasno, da zemlja ni ravna. V župnijah v katerih trdite, ni dobička jih enostavno zaprite, kot dober gospodar zapre podjetje. Zdaj mi boste rekli, da obnove cerkva na slovenskem plačujete iz denarja Vatikana? Ker temu seveda ni tako, potem ne razumem od kje dobiček, da lahko to financirate, ker na ta denar ni bil odveden davek. Od kod potemtakem škofijam sredstva, da jih lahko namenite Karitas?
Vera je eno, cerkev pa drugo. Kdaj bodo to verniki dojeli?
Zakaj mi potem ne izdajo računa za 60€, ki mi ga zaračunajo za govor na pogrebu?
Haha, nabirka vsak dan! Kdo se je spomnil takega vica! :-) naš župnik ta teden ni še nikoli maševal, danes ga je nekdo nadomeščal, pri maši 10 ljudi ... Mislim, da če se bo tako nadaljevalo, ne bomo nikoli do 400 evrov na dan prišli, hahahaha
Koliko denarja gre v Vatikan je lahko ugotoviti. Saj najbrž ne vozijo s kamioni drobiža, ki se nabere v obiralčkih. Sicer pa tale predlog ocenjujem bolj za eno komunajzersko propagando proti cerkvi.
Komunajzer je torej tisto, kar si vsak, ki pljuva po njem, želi nekoč postati. In pomembno je spomniti, da pravi kapitalisti, kot jih poznamo v kapitalističnih državah z dolgo tradicijo, niso enaki našim turbo kapitalistom ali tovarišijskim kapitalistom. Kapitalist v Avstriji, Italiji ali Nemčiji zna svoje ljudi ceniti, z njimi dela kot z dragocenim delovnim sredstvom. Dober kapitalist razume, da brez svojih ljudi ne more ustvarjati dobička. Tak kapitalist je bliže komunistu od kateregakoli kariernega komunista, kot jih poznamo iz polpretekle zgodovine.
Prvi komunist je bil Jezus Kristus...razmisli malo, če ti znese.
Zaradi sive ekonomije (neplačevanje davkov) izgubljamo vsi, saj se z davkoplačevalskim denarjem med drugim financirajo tudi kultura, šolstvo, obramba, zagotavlja se socialna varnost in podobno. Cerkev bi morala dajati zgled ostalim.
Ferenc, pa še vse ostale NVO se financirajo iz proračuna in tudi iz tujine (Mirovni inštitut), ki pa se jih namerno pozabi, ko govorimo o obdavčenju. Dajmo vse NVO spravit v tisti del dohodnine, ko se zaposelni sam odloči, komu jo bo namenil. Bo vsaj enkrat tisti, ki dela, sam razporejal svoje davščine, ne da mu jih vsi ostali.
www.vecer.com/slovenski-zupnik-poziva-drzavljane-naj-ne-placujejo-davkov-in-ne-spostujejo-zakonov-10118580
Morda drži podatek o nabirki za kak praznični dan, niti malo za vsak dan in za vse župnike. Koliko izkupička poberejo razne organizacije, ki jim je cerkvena zgradba po navadi najbolj izstopajoči objekt za vabljenje obiskovalcev, turistov? Primer Bled s cerkvijo na otočku.
Vem tudi za odhodke, ki jih je treba od nekod pokriti, to je: iz prihodkov... Torej: elektrika, voda, morda ogrevanje, čistila, vzdrževanje....
Sicer pa so ti prihodki darovi vernikov (lahko dajo, lahko pa tudi ne) in so vsaj enkrat že bili obdavčeni...
Pokrivajte jih iz svojega žepa. Saj jih tudi porabite zase.
Saj lahko vsak ustanovi "versko skupnost" in izkorišča vse te bonitete. problem je biti v tem poslu tako uspešen kot RKC. Poskusite sezidat in vzdrževat samo eno "cerkev". RKC jih ima praktično na vsakem hribu!
amen!!! upam, da pride predlog iz Vaših ust do Božijh ušes oz. do Vlade
Če si prijatelj papeža Frančiška na FB in mu omeniš ta predlog, zagotovo ta pride do pristojnega organa, ki mora odločiti oz. dati svoj odziv.
Lep izračun in po mojem mišljenju še zelo,zelo točen. Lahk odstopa kejšnih 5000€ v plus ali minus, ampak vsa čast predlagatelju.
Me prav zanima če je vlada sposobna skalkulirat kolikšna je odmera davka na dobiček(kar to je!).
Dobro napisano. Res!
No, z obdavčitvijo se strinjam. Ne pa glede izračuna, zakaj, sem pojasnila spodaj. G. Ferenc očitno ne hodi k maši in očitno tudi vi ne.
Sicer predlog za obdavčitev podpiram, a mislim, da niste pravilno razumeli komentarja župnika o zbranem denarju z nabirkami. Beseda nabirka se v cerkvi uporablja za izredna zbiranja - npr. za popravilo cerkve, misijone itd. Mogoče je nabirka eno nedeljo na mesec, lahko še to ne. Drugače se pri mašah pobira "mouežna", vsaj tako ji pravimo v Zgornjem Posočju. Za nabirko dajo ljudje načeloma več denarja, kit za mouežno, slednja se v naših koncih, in župnija je pri nas močna (bogata), pobira zgolj ob nedeljah in ob pogrebih, porokah. Nikakor pa ne med tednom. Prav tako maše ob nedeljah niso plačane, vsaj ne v naših koncih. So pa zato pogrebne in poročne maše dražje. No, kakorkoli, to ne spremeni predloga o potrebi o obdavčitvi cerkvenih prihodkov.
Res je cerkveni dohodki so neobdavčeni, pa še dobro se napajajo iz državnega proračuna. Predlog za obdavčitev močno podpiram. Vsi cerkveni dostojanstveniki nas učijo božje zapovedi, sami pa ravnajo ravno nasprotno.
Ne vem zakaj bi ta obdavčitev bila problem. Menda smo pred zakoni vsi enaki ali? Kaj je tu cerkev drugačna in zakaj bi morala imeti toliko bonusov, penzije duhovnikov so na bremenih davkoplačevalcev. Zakaj že? Predlog več kot podpiram.