25. 2. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza veljavne ureditve področja:
V skladu z določbo prvega odstavka 60. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) lahko brezposelna oseba uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju:
- treh mesecev za zavarovalno dobo od devet mesecev do pet let,
- šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,
- devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,
- 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,
- 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,
- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD-E), ki je pričel veljati z dnem 27. 12. 2019, je na novo določil pogoje za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, med drugim tudi starostni pogoj v povezavi s pogojem pridobljene zavarovalne dobe za starejše zavarovance iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 60. člena ZUTD. Po izteku zakonsko določenega prehodnega obdobja in pričetku uporabe omenjenih spremenjenih pogojev (27. 3. 2020) bodo lahko denarno nadomestilo v trajanju 19 mesecev uveljavili zavarovanci, starejši od 53 let (sedaj 50), za zavarovalno dobo več kot 25 let, denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev pa zavarovanci, starejši od 58 let (sedaj 55), za zavarovalno dobo več kot 28 let (sedaj 25).
Nadalje se na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUTD v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila.
Določba prejšnjega odstavka pa ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe (drugi odstavek tega člena).
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:
Predlagatelj predlaga spremembo ZUTD tako, da bodo delavci pri 57 letih v primeru izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali obstoja drugega nekrivdnega razloga za prenehanje delovnega razmerja upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti do upokojitve. Predlog utemeljuje s težjo zaposljivostjo oziroma nezaposljivostjo te starostne kategorije delavcev.
Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti predstavlja pravico iz zavarovanja, ki se posameznikom ob izgubi zaposlitve zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti, utemeljena pa je na predhodnem plačevanju prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Višina slednjih je določena z veljavno zakonodajo (Zakon o prispevkih za socialno varnost), in sicer prispevek zavarovanca v višini 0,14 % ter prispevek delodajalca v višini 0,06 % od osnove. Ob tem sistem zavarovanja za primer brezposelnosti nima vzpostavljene posebne blagajne, kot je to zagotovljeno npr. v sistemu pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZUTD posameznikom zagotavlja zgolj v primeru nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji, pri čemer je, kot je razvidno iz citiranega prvega odstavka 60. člena ZUTD, trajanje denarnega nadomestila odvisno od dopolnjenih let zavarovalne dobe, pri starejših od 50 let (od 27. 3. 2020 dalje 53 let) pa tudi od dopolnjene starosti.
Že po veljavni ureditvi je zavarovanec z dopolnjenimi 55 (58) leti in več kot 25 (28) leti zavarovalne dobe upravičen do denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev, do denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev pa zavarovanec z dopolnjenimi 50 (53) leti in več kot 25 leti zavarovalne dobe; ob tem se denarno nadomestilo vsem zavarovancem, starejšim od 57 let ali s pridobljeno zavarovalno dobo vsaj 35 let odmeri od celotne pridobljene zavarovalne dobe, ne glede na to, ali so denarno nadomestilo v preteklosti že prejemali. Po drugi strani je najkrajše trajanje denarnega nadomestila določeno pri dveh mesecih za zavarovance, mlajše od 30 let in z zavarovalno dobo vsaj 6 mesecev v zadnjih 24 oziroma tri mesece za preostale zavarovance pod pogojem dosežene zavarovalne dobe vsaj 9 (po ZUTD-E 10) mesecev v zadnjih 24. Razlika med najkrajšim in najdaljšim obdobjem trajanja denarnega nadomestila je visoka že po veljavni ureditvi, ob tem pa se postavlja vprašanje vpliva predlaganega ukrepa na delovno aktivnost starejših, pri čemer je Republika Slovenija povsem na evropskem repu. Analize namreč kažejo, da trenutna ureditev trajanja denarnega nadomestila za delavce, ki dopolnijo 55 (58) let starosti in vsaj 25 (28) let zavarovalne dobe, slednje spodbuja k predčasnem zaključku delovne aktivnosti in tkim. »čakanju« na upokojitev v evidenci brezposelnih oseb.
V skladu z navedenim se s podanim predlogom ne moremo strinjati.