25. 2. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza veljavne ureditve področja:
V skladu z določbo prvega odstavka 60. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) lahko brezposelna oseba uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju:
- treh mesecev za zavarovalno dobo od devet mesecev do pet let,
- šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,
- devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,
- 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,
- 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,
- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD-E), ki je pričel veljati z dnem 27. 12. 2019, je na novo določil pogoje za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, med drugim tudi starostni pogoj v povezavi s pogojem pridobljene zavarovalne dobe za starejše zavarovance iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 60. člena ZUTD. Po izteku zakonsko določenega prehodnega obdobja in pričetku uporabe omenjenih spremenjenih pogojev (27. 3. 2020) bodo lahko denarno nadomestilo v trajanju 19 mesecev uveljavili zavarovanci, starejši od 53 let (sedaj 50), za zavarovalno dobo več kot 25 let, denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev pa zavarovanci, starejši od 58 let (sedaj 55), za zavarovalno dobo več kot 28 let (sedaj 25).
Nadalje se na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUTD v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila.
Določba prejšnjega odstavka pa ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe (drugi odstavek tega člena).
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:
Predlagatelj predlaga spremembo ZUTD tako, da bodo delavci pri 57 letih v primeru izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali obstoja drugega nekrivdnega razloga za prenehanje delovnega razmerja upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti do upokojitve. Predlog utemeljuje s težjo zaposljivostjo oziroma nezaposljivostjo te starostne kategorije delavcev.
Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti predstavlja pravico iz zavarovanja, ki se posameznikom ob izgubi zaposlitve zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti, utemeljena pa je na predhodnem plačevanju prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Višina slednjih je določena z veljavno zakonodajo (Zakon o prispevkih za socialno varnost), in sicer prispevek zavarovanca v višini 0,14 % ter prispevek delodajalca v višini 0,06 % od osnove. Ob tem sistem zavarovanja za primer brezposelnosti nima vzpostavljene posebne blagajne, kot je to zagotovljeno npr. v sistemu pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZUTD posameznikom zagotavlja zgolj v primeru nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji, pri čemer je, kot je razvidno iz citiranega prvega odstavka 60. člena ZUTD, trajanje denarnega nadomestila odvisno od dopolnjenih let zavarovalne dobe, pri starejših od 50 let (od 27. 3. 2020 dalje 53 let) pa tudi od dopolnjene starosti.
Že po veljavni ureditvi je zavarovanec z dopolnjenimi 55 (58) leti in več kot 25 (28) leti zavarovalne dobe upravičen do denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev, do denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev pa zavarovanec z dopolnjenimi 50 (53) leti in več kot 25 leti zavarovalne dobe; ob tem se denarno nadomestilo vsem zavarovancem, starejšim od 57 let ali s pridobljeno zavarovalno dobo vsaj 35 let odmeri od celotne pridobljene zavarovalne dobe, ne glede na to, ali so denarno nadomestilo v preteklosti že prejemali. Po drugi strani je najkrajše trajanje denarnega nadomestila določeno pri dveh mesecih za zavarovance, mlajše od 30 let in z zavarovalno dobo vsaj 6 mesecev v zadnjih 24 oziroma tri mesece za preostale zavarovance pod pogojem dosežene zavarovalne dobe vsaj 9 (po ZUTD-E 10) mesecev v zadnjih 24. Razlika med najkrajšim in najdaljšim obdobjem trajanja denarnega nadomestila je visoka že po veljavni ureditvi, ob tem pa se postavlja vprašanje vpliva predlaganega ukrepa na delovno aktivnost starejših, pri čemer je Republika Slovenija povsem na evropskem repu. Analize namreč kažejo, da trenutna ureditev trajanja denarnega nadomestila za delavce, ki dopolnijo 55 (58) let starosti in vsaj 25 (28) let zavarovalne dobe, slednje spodbuja k predčasnem zaključku delovne aktivnosti in tkim. »čakanju« na upokojitev v evidenci brezposelnih oseb.
V skladu z navedenim se s podanim predlogom ne moremo strinjati.
UTD reši omenjen problem.
...meni se pa zdi predlog čisto OK... če lahko eni celo večnost vlečejo socialne, mladi in sposobni ljudje, zakaj potem takšnim, ki so na starost izgubili službo, ne bi olajšali starost do upokojitve...bodimo ljudje!!!
Kaj ne bi bilo bolje da zmanjsamo in ukinemo socialne (oz. za izplacilo obvezemo npr. druzenokoristno delo), kot da delavcem poberemo se vec denarja, da lenuhi lahko zabusavajo?
To pomeni, da bi se teoretično upokojil z 57 leti, ker mu je potekla pogodba. Nekdo, ki pa ima za nedoločen čas pa šele ...
Sem proti.
Mnogi so se upokojili pri 50-ih in to z zavidljivimi pokojninami, nekateri še mlajši z beneficirano delovno dobo, ko danes lahko ugotovimo, da so najbolj ogroženi na svojih delovnih mestih pravzaprav poštni uslužbenci, črpalkarji in morda še kdo te vrste. Sam status že itak določa, da imaš pravico ob izpolnitvi pogojev, to je 25 let delovne dobe in starostjo 55let pravico do 25 mesečnega denarnega nadomestila. Še nekaj je zelo pomembno, da je pogoj, da brez zaposlitve ne ostaneš po lastni krivdi, temveč zaradi spleta okoliščin, ki so na to vplivale in sam na njih nisi mogel objektivno vplivati. Sicer naj kaj ljudje pri tej starosti, gredo živeti pod most, ker preživeti brez dohodka ni mogoče. Vendarle se je potrebno zavedati, da so z bivanjem povezani določeni fiksni stroški, ki jih večina ljudi s takšnimi usodami praviloma niso sposobni servisirati. Naj ne jočejo potem tisti, ki jih takšna usoda doleti, ki danes vehementno mahajo z roko, češ s tem se ne strinjam/o.
Kar je bilo je bilo.
V kolikor imajo premoženje jim ni treba pod most, v kolikor nimajo pa www.gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/ in jim tudi ni treba pod most.
Saj zato pa imamo problem tak, kot je zdaj, ko je upokojencev skorajda vec kot zaposlenih.
Dajmo to enkrat ustavit, pa naj ljudje oddelajo svoje.
Edina alternativa je, da ukinemo vse sociale, dodatke in izplacila, pa vse prispevke vsak sam, pa vsak spara za svojo penzijo sam, in ce ima pri 30ih dovolj, se lahko upokoji tudi takrat.
Saj kaj bi bilo pa drugače, če bi vsak sam dajal na stran? Približno tolikšno vsoto kot ti jo danes vzamejo, bi si sam vzel na stran? S tem, da si s trenutnim sistemom zavarovan do smrti in lahko uživaš v starosti, ne pa da si še kot starček v stresu, kdaj ti bodo tvoje zaloge pošle - če si recimo računal, da boš živel do 80, pa si pri 80 še čil in zdrav in brez prihrankov. Ne vem, kdo si želi še te težave v starosti? Eni bi pa že pri 60 umrli in bi prišparan denar najbrž zapustili potomcem, namesto da bi se ta denar preusmeril drugim starostnikom.
Razlika je, da imamo danes ogromno ljudi, ki niso vplacali zadosti, pa se vedno prejemajo visje penzije, kot so si jih prisluzili. Nekateri, ki so se srecno upokojili pri pedestih tam zacetek devedesetih, imajo zdaj visje penzije kot so imeli takrat place (gledano kot razmerje glede na povprecno placo, ne v neto stevilkah), ker so vmes penzije toliko rastle... medtem pa drugi, ki se upokojujejo zdaj, pricakujejo dosti manjse penzije zaradi sprememb v sistemu zadnjih 30 let. Po drugi strani, je pa število upokojencev vse bližje in bližje številu zaposlenih, kjer se pa matematika spet ne izide... delaš nekje 40 let, da ti potem 20 let pripada penzija (povprečno tam nekje čez prst), vplačuješ nekje četrtino bruto plače v prispevkih, torej pričakuješ nekje polovico bruto plače kot penzijo (spovprečeno seveda).... po drugi strani pa, če bo razmerje 1:1, boš moral povprečno dat za eno penzijo nekomu, kar pomeni, da boš moral ti več plačat, ali pa on manj dobit.