13. 2. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ) v 7. členu določa, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Ne glede na navedeno pa pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Veljavna ureditev torej predvideva omejitev tako aktivne (voliti) kot tudi pasivne (biti voljen) volilne pravice le v prej navedenih primerih in ne tudi za primere, ko je bil volivec kaznovan.
V preteklosti sta bili v zakonodajni postopek vložena dva predloga novel ZVDZ (EPA: 977 – VI in EPA 483-VII), ki sta predvidevala določeno omejitev volilne pravice iz razloga nekaznovanosti. Prvi predlog je določal, da za poslanca ne more biti izvoljen tisti, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, ki je pravnomočno obsojen za določena kazniva dejanja ali na določeno kazen in ki je pravnomočno obtožen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Drugi predlog je določal, da za poslanca ne more biti izvoljen tisti, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Oba predloga novel ZVDZ v državnem zboru nista bila deležna zadostne podpore poslancev.
Predlagana omejitev volilne pravice predstavlja velik poseg v temeljni volilni zakon, za kar pa je predhodno potrebno zagotoviti visoko politično soglasje. Z sprejem zakona je namreč v skladu s četrtim odstavkom 80. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava) potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev (60 glasov).
Trenutna prioriteta ministrstva je uskladitev ZVDZ z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-32/15-56, z dne 8.11.2018, ki je ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZDVEDZ ), ki določa območja volilnih okrajev, v takšnem neskladju s tretjim, četrtim in petim odstavkom 20. člena ZVDZ da so s tem kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Ugotovljeno protiustavnost mora državni zbor odpraviti v roku dveh let.
Delovna skupina Ministrstva za javno upravo, ki jo je ustanovil minister za javno upravo, je za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča v letu 2018 pristopila k pripravi predloga ZDVEDZ in Zakona o spremembah in dopolnitvah ZVDZ, ki sta bila v letu 2019 predmet številnih političnih in strokovnih usklajevanj.
Dne 31. 1. 2020 je skupina poslank in poslancev v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o volitvah v državni zbor, s katerim predlaga ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu.
Glede na navedeno, predlog po našem mnenju v okviru aktualnih pogovorov o spremembah volilnega sistema ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pri morebitnih kasnejših spremembah in dopolnitvah ZVDZ pa bo razmislek ter iskanje ustreznih rešitev namenjeno tudi vprašanju, vsebovanem v vašem predlogu.