Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zaprtje trgovin ob nedeljah

1995 OGLEDOV 70 KOMENTARJEV

Predlagam, da vlada sprejme zakon, da se uveljavi volja ljudstva,ki so izglasovali, da naj bodo trgovine zaprte ob nedeljah. Namreč če se že primerjamo z Avstrijo pa še imejmo avstrijske odpiralne čase kjer so trgovine ob nedeljah Zaprte. Izjema so bencinske črpalke ter prodajalne kjer opravljajo delo lastniki trgovin sami isto kot velja pri praznikih, ko so trgovine tudi zaprte.

Zakaj se vedno primerjamo z Avstrijo pa dajmo primer:

Seiersberg Avstrija odprt ob sobotah od 9;00 do 18;00

Ikea Celovec odprta ob sobotah ob sobotah od 9:00 do 18:00

Ikea Graz odprta ob sobotah od 9:00 do 18:00

Momax Graz odprt ob sobotah od 9:00 do 18:00

Obi Graz odprt ob sobotah od 9:00 do 18:00

XXXL Lutz Graz odprt ob sobotah od 9:00 do 18:00

Lidl ob mejah odprt ob sobotah od 7:15 do 18:00 (odpiralni čas se razlikuje od kraja do kraja)

Hofer ob mejah odprt ob sobotah od 7:15 do 18:00 (odpiralni čas se razlikuje od kraja do kraja)

Bauhaus Graz odprt ob sobotah od 7:15 do 18;00

Predlagam še,da so trgovine odprte med tednom:

-poletni delovni čas od ponedeljka do petka od 7.00 do 21.00

-zimski delovni čas od ponedeljka do petka od 7.00 do 21.00

Ob sobotah pa od 7:00 do 18.00 ure

24.12 in 31.12. bi lahko bile trgovine odprte do 14.00 ure!

 

Z tem, da se trgovec sam odloči ali bo odprl ob 7.00 ali ob 8.00 ali 9.00 uri

S tem bi dosegli naslednje:

-delodajalci bi postali družinam prijazna podjetja

-lažje razporejanje delavcev ter lažje načrtovanje urnika

-ob sobotah bi lahko delala samo ena smena in bi tako tudi delodajalci privarčevali denar (potni stroški, malica,)

-delavci bi lahko imeli vsaj 1 vikend na mesec prosto kar sedaj nimajo zaradi nedelj

-varčevanje z električno energijo in vodo

-delodajalec bi privarčevali denar.

Delo v trgovinah postaja vedno težje. Vedno bolj zahtevne stranke vedno daljši urniki zato bi se z takšnim zakonom doseglo, da bi prodajalci imeli več prostega časa in obenem bi bili več ob vikendih z družinami.

 

 

 

126 glasov

30 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 29 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P Plohl 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


27. 1. 2020

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Uvodoma bi želeli pojasnili, da so omejitve, ki trenutno veljajo na področju dela ob nedeljah in praznikih, rezultat dogovora med socialnimi partnerji.  

Ti so v novi Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije v zvezi z nedeljskim delom v 42. členu določili, da lahko delavec dela največ 2 nedelji v mesecu, vendar ne več kot 20 nedelj v letu, pri čemer se dela ob nedeljah in praznikih ne sme naložiti delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, razen na podlagi delavčeve izrecne pisne pobude, ki jo lahko kadarkoli prekliče, delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka ter enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Navedene omejitve veljajo tudi za delo ob praznikih in drugih dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, na  katere delodajalec, razen izjem, delavca ne sme razporediti na delo: 1. januar – novo leto, 2. januar – novo leto, 8. februar – slovenski kulturni praznik, velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, 27. april – dan upora proti okupatorju, 1. maj – praznik dela, 2. maj – praznik dela, binkoštna nedelja, 25. junij – dan državnosti; 15. avgust – Marijino vnebovzetje, 31. oktober – dan reformacije, 1. november – dan spomina na mrtve, 25. december – božič, 26. december – dan samostojnosti in enotnosti. Ob vseh navedenih praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dneh (skupno 15) so torej trgovine, razen izjem (npr. družinska podjetja, lekarne, maloobmejne prodajalne, pekarne…), zaprte.

Z novo kolektivno pogodbo je višji tudi dodatek, ki ga delavec prejme za delo ob nedeljah. Ta znaša 100% od bruto osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke, vendar ne manj kot 6,05 EUR/uro. Za delo ob praznikih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, znaša dodatek 250 %.

Delodajalci in sindikati so torej sami dosegli dogovor glede dela ob nedeljah in praznikih. Ker je socialni dialog po našem mnenju  najustreznejši način reševanja tovrstnih vprašanj, na ministrstvu ocenjujemo, da zakonski ukrepi na tem področju za enkrat niso potrebni.

Komentarji