Uveljavitev napotnice pri zasebnikih v Sloveniji

Odziv Ministrstva za zdravje

Ministrstvo za zdravje se je z omenjenimi pobudami seznanjalo že v preteklosti, prvič pa ob implementaciji Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: Direktiva). Direktiva že v svojem 1. členu (v četrtem odstavku) jasno določa, da ta direktiva ne vpliva na zakone in predpise držav članic o organizaciji in financiranju zdravstvenega varstva v primerih, ki niso povezani s čezmejnim zdravstvenim varstvom. Nobena določba te direktive ne obvezuje države članice k povrniti stroškov zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo izvajalci zdravstvenega varstva s sedežem na njenem ozemlju, če ti izvajalci niso vključeni v sistem socialne varnosti ali sistem javnega zdravstva te države članice. Iz omenjenega člena torej izhaja, da ima vsaka država članica Evropske unije pravico, da glede povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki jo njeni državljani, ki so hkrati tudi obvezno zdravstveno zavarovani, koristijo izven mreže javne zdravstvene službe na njenem ozemlju, odloča avtonomno in samostojno.

Republika Slovenija ima zdravstveno dejavnost organizirano tudi kot javno službo, ki se opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe. Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so v mreži javne zdravstvene službe, imajo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenjeno pogodbo in ti izvajalci obvezno zdravstveno zavarovanim osebam v Republiki Sloveniji nudijo zdravstvene storitve v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vsi izvajalci izven mreže javne zdravstvene službe pa zdravstvenih storitev zavarovanim osebam ne morejo zagotavljati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Odločitev o sistemu zdravstvenega varstva in zavarovanja je torej avtonomna odločitev vsake posamezne države in Direktiva pri uveljavljanju pravic zavarovanih oseb pri čezmejnem zdravstvenem varstvu ne more in ne posega v njihov veljavni sistem, nalaga pa navodila ravnanja pri uveljavljanju pravic v drugih državah članicah. Res je, da v primeru Republike Slovenije pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na območju Republike Slovenije in na območju drugih držav članic Evropske unije prihaja do neenakosti glede možnosti izbire izvajalca zdravstvene dejavnosti, a je ta neenakost pravno dopustna in upravičena. Predlog bi po našem mnenju pomenil znaten poseg v mrežo javne zdravstvene službe, ki jo na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti že desetletja gradijo in financirajo občine in država, hkrati pa tovrstni predlog predstavlja bistveno drugačno ureditev financiranja zdravstvenih storitev, ki trenutno po našem mnenju ne bi bila vzdržna. Republika Slovenija v celoti deluje v skladu z veljano slovensko in evropsko zakonodajo, zato lahko rečemo, da je obvezno zdravstveno zavarovanim osebam v Republiki Sloveniji zdravstveno varstvo ustrezno zagotovljeno v okviru mreže javne zdravstvene službe oziroma pravic do uveljavljanja zdravstvenih storitev izven Republike Slovenije.