Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

SAZAS

863 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Spoštovani!

Predlagam, da vlada uredi oziroma izvede ukrepe (nov zakon, pravilnik), s katerim bi onemogočila samovoljo Sazasa oziroma njihove obračune.

Težava je, da pred prireditvijo ne moreš vedeti koliko bo znašala tarifa, še večji problem pa je, da na pritožbe poredko odgovorijo pozitivno. V konkretno mojem primeru so koncert mešanega pevskega zbora, ki je zapel domače pesmi brez glasbene spremljave, šteli v nastop narodnozabavnega ansambla, ki ima približno 3x večjo tarifo kot bi bila ustrezna. Kot prostovoljno kulturno društvo smo tako od Sazasa prejeli večji račun, kot pa so bili prihodki.

Hvala in lep pozdrav,

Klemen Černigoj

40 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 21 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Č Č.Klemen 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 12. 2019

Odziv Urada za intelektualno lastnino

I. Veljavna ureditev

Avtorska pravica je ustavno varovana pravica. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) v svojem 60. členu določa: »Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.«. Pravice intelektualne lastnine so zasebne pravice. Na podlagi določbe prvega odstavka 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07- uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19; v nadaljevanju: ZASP19) varujejo materialne avtorske pravice premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Uporaba avtorskega dela je dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP19 in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (drugi odstavek 21. člena ZASP19). Taka ureditev temelji na načelu, da zasluži vsako delo plačilo. Določitev višine plačila za izkoriščanje avtorskega dela je v domeni avtorja (oziroma njegovega pravnega naslednika) in ne države.

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16; v nadaljevanju: ZKUASP) v prvem odstavku 7. člena določa, da se avtorske pravice upravljajo posamično (individualno) ali skupinsko (kolektivno). Drugi odstavek istega člena določa, da se imetnik pravic sam odloča ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku ali bo za upravljanje svojih pravic na že objavljenih avtorskih delih pooblastil katero od kolektivnih organizacij ali neodvisni subjekt upravljanja. Ne glede na drugi odstavek 7. člena ZKUASP upravlja imetnik pravic na podlagi določbe 9. člena ZKUASP svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih le prek kolektivne organizacije (obvezno kolektivno upravljanje), če gre za:

  1. priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZASP);
  2. ponovno prodajo izvirnikov likovnih del (sledna pravica iz 35. člena ZASP);
  3. reproduciranje avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP;
  4. kabelsko retransmisijo avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic, in
  5. pravico do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP.

Uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti) obsega na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 22. člena ZASP19 pravico javnega izvajanja. Pravica javnega izvajanja obsega na podlagi določbe 2. točke 26. člena ZASP19 izključne pravice, da se glasbeno delo priobči javnosti z živo izvedbo (pravica glasbenega izvajanja).

Pravica javnega glasbenega izvajanja se v skladu z določbo 1. točke 9. člena ZKUASP upravlja obvezno kolektivno.

Kolektivna organizacija na podlagi določbe prvega odstavka 16. člena ZKUASP v okviru svoje dejavnosti:

  1. dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe;
  2. se v dobri veri pogaja z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepa skupne sporazume iz 44. člena tega zakona;
  3. objavlja skupne sporazume in obvešča uporabnike o veljavnih tarifah;
  4. sklepa in objavlja sporazume o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami;
  5. nadzoruje uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja;
  6. uporabnikom izdaja račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje;
  7. dodeljuje zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev;
  8. izplačuje dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic in
  9. uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi ter o tako uveljavljenih pravicah predloži avtorjem račun.

Kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije skleneta v pisni obliki skupni sporazum (prvi odstavek 44. člena ZKUASP). V skladu z določbo četrtega odstavka 44. člena ZKUASP določa skupni sporazum vsaj:

  1. tarifo;
  2. pogoje uporabe avtorskih del glede na različne okoliščine uporabe;
  3. okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti;
  4. rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila;
  5. način plačila avtorskega honorarja in morebitni poračun glede na začasno tarifo iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona za uporabo avtorskih del do sklenitve skupnega sporazuma, če se s tem skupnim sporazumom prvič določa tarifa za neko vrsto uporabe avtorskih del;
  6. predstavnike kolektivne organizacije in reprezentativnega združenja uporabnikov avtorskih del, ki spremljajo izvajanje skupnega sporazuma.

Tarifo opredeljuje 45. člen ZKUASP, ki v svojem prvem odstavku določa, da se s tarifo za uporabo avtorskih del določita višina in način izračunavanja avtorskega honorarja, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije. Tarifa se določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (drugi odstavek 45. člena ZKUASP). Tarifa mora odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija, pri čemer se glede na okoliščine posameznega primera upoštevajo zlasti:

  1. obseg repertoarja;
  2. obseg dovoljenja;
  3. prihodek, ki se doseže z uporabo avtorskega dela, ali, če to ni mogoče, stroški, povezani s to uporabo;
  4. pomen avtorskega dela za dejavnost uporabnika;
  5. razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena;
  6. razmerje med pravicami, ki se upravljajo kolektivno ali individualno;
  7. posebna zahtevnost kolektivnega upravljanja pravic zaradi določene uporabe avtorskih del;
  8. primerljivost predlagane tarife s tarifami istovrstnih kolektivnih organizacij na istovrstnih delih za istovrstno uporabo v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, ob upoštevanju bruto domačega proizvoda na prebivalca v enoti kupne moči,

kar izhaja iz tretjega odstavka 45. člena ZKUASP. Za določanje primerih tarif za uporabo avtorskih del, odločanje o drugih spornih vprašanjih v zvezi s sklenitvijo skupnega sporazuma in za preverjanje, ali je objavljen skupni sporazum v skladu z določbami ZKUASP je pristojen Svet za avtorsko pravo (prvi odstavek 49. člena ZKUASP).

Na podlagi določbe drugega odstavka 48. člena ZKUASP morajo prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije v primerih, ko je to potrebno po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po njihovi priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del ali, kadar to ni mogoče, druge podatke, potrebne za izračun avtorskega honorarja.

Kolektivna organizacija mora na svoji spletni strani za javnost prosto dostopno objaviti skupne sporazume, sklenjene z reprezentativnimi združenji uporabnikov (4. točka prvega odstavka 39. člena ZKUASP), vzorec pogodbe z uporabnikom in tarifo za posamezne načine uporabe (5. točka prvega odstavka 39. člena ZKUASP), začasne tarife (19. točka prvega odstavka 39. člena ZKUASP) in merila, uporabljena za določitev tarif (21. točka prvega odstavka 39. člena ZKUASP). Poleg tega mora kolektivna organizacija na podlagi določbe šestega odstavka 44. člena ZKUASP skupni sporazum objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Prav tako se v Uradnem listu Republike Slovenije objavi pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo (četrti odstavek 54. člena ZKUASP).

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del Združenja SAZAS k.o. je objavljen v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 29/98, 25/05, 120/05 – odl. US, 138/06 in 9/18). Pri tem je potrebno opozoriti na sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 160/2011 z dne 15.9.201, iz katere izhaja, da tarifa iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Uradni list RS, št. 138/06) nima pravne veljave. Veljaven je torej tarifni del Pravilnika o javni priobčitve glasbenih del, objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/98.

Statut kolektivne organizacije mora na podlagi določbe 12. točke prvega odstavka 21. člena ZKUASP določati način reševanja sporov med kolektivno organizacijo in uporabnikom, pri čemer mora v skladu s 67. členom ZKUASP kolektivna organizacija na pritožbo odgovarjati pisno, v kolikor ji ne ugodi, pa jo mora tudi obrazložiti. Na podlagi določbe tretjega odstavka 67. člena ZKUASP je zoper dokončno odločitev kolektivne organizacije mogoča tožba, o kateri odloča sodišče, ki je po zakonu, ki ureja sodišča, pristojno za odločanje v sporih intelektualne lastnine.

 

 II. Primernost oziroma neprimernost za nadaljnjo obravnavo

Ker so avtorske pravice pravice zasebnega prava, Republika Slovenija ne sme sprejeti splošnega pravnega akta, ki bi določal višino plačila za izkoriščanje varovanih avtorskih del, saj bi s tem nedovoljeno posegla v ustavno varovano avtorsko pravico njenih imetnikov.

Urad je kot pristojni organ izdal Združenju SAZAS k.o. dovoljenje št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe v primerih njihovega izkoriščanja (ki je bilo prav tako objavljeno v Uradnem listu RS, št. 33/98), med drugim tudi za javne priobčitve neodrskih glasbenih del.

Združenje SAZAS k.o. je kot kolektivna organizacija na podlagi zgoraj citiranih določb ZKUASP dolžno na svoji spletni strani objaviti sklenjene skupne sporazume, vzorec pogodbe z uporabnikom in tarifo za posamezen način uporabe, začasne tarife in merila, uporabljena za določitev tarif. Tarifa mora na podlagi določbe 3. točke tretjega odstavka 45. člena ZKUASP upoštevati prihodek, ki se doseže z uporabo avtorskega dela ali, če to ni mogoče, stroški, povezani s to uporabo. Uporabniki del morajo na podlagi določbe drugega odstavka 48. člena ZKUASP pristojni kolektivni organizaciji poslali sporede vseh uporabljenih del v roku 15 dni po javni priobčitvi avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije. Iz slednjega izhaja, da računa kolektivna organizacija ne more izdati pred samo prireditvijo (torej pred dejansko uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja), saj nima podatka o dejansko uporabljenih delih ter drugih okoliščinah (npr. številu obiskovalcev), od katerih je odvisna izdaja računa.

V primeru nestrinjanja uporabnika z višino izdanega računa, lahko uporabnik vloži pritožbo, kot jo določa statut kolektivne organizacije, oz. mu ugovarja v skladu s splošnimi pravili civilnega prava.

Glede na zgoraj navedeno menimo, da je predlog državljana 10483-293 z naslovom »SAZAS« neprimeren za nadaljnjo obravnavo, saj že veljavna pravna ureditev uporabnikom varovanih avtorskih del omogoča zadosti varovalk.

Komentarji