19. 11. 2019
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Emisije hrupa v okolje
Emisije hrupa v okolje normira Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19). Uredba se uporablja za hrup v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
Zahteve (npr. mejne vrednosti) in obveznosti (npr. ukrepi za zmanjšanje hrupa) iz uredbe med drugim veljajo za gradbišče, na katerem se izvaja poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Uredba določa, da se za gradišče ob sobotah po 16. uri ali ob nedeljah ter dela prostih dnevih, obratovanje dodatno omeji, tako da hrup v okolju (ocenjen na podlagi ekvivalentnih ravni hrupa) med obratovanjem vira hrupa ne sme presegati dovoljenih mejnih vrednosti, ki so za obdobje dneva 58 dB, za obdobje večera 53 dB in obdobje noči 48 dB.
Za hrup v okolju, ki nastaja zaradi del v gospodinjstvih, kar vključuje tudi uporabo kosilnic in drugih strojev, se določila uredbe ne uporabljajo.
Ne glede na predhodno navedeno, pa poudarjamo, da ima v okviru urejanja lokalnih zadev občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja (za samostojno urejanje lokalnih zadev lokalnega pomena ima občina podlago v 140. členu Ustave RS). Pri tovrstnem normativnem urejanju občina ne sme poseči v državne pristojnosti.
Ker na področju varstva okolja (varstva pred hrupom), ki je v pristojnosti MOP, predpisi nimajo namena urejati vprašanj kot je npr. košnja trave, ne gre za poseganje v državne pristojnosti. Zato lahko občina v občinskem odloku določi omejitve uporabe kosilnic in drugih strojev, ki se uporabljajo za izvajanje v gospodinjstvih.
Hišni red
Obnašanje uporabnikov večstanovanjskih stavb ter razmerja med njihovimi lastniki in stanovalci posredno ali neposredno urejajo: Stanovanjski zakon, Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, Stvarnopravni zakonik ter Zakon o varstvu javnega reda in miru.
V skladu s Stanovanjskim zakonom morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini. Za določitev temeljnih pravil sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi tako Stanovanjski zakon v 27. členu opredeljuje hišni red, ki ga lahko sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
V hišnem redu se določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja kot na primer: hišne omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri, uporaba skupnih delov, način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda, itd. Določila hišnega reda morajo spoštovati vse osebe, ki bivajo, poslujejo ali se nahajajo v stavbi.
Javni red in mir
Ustvarjanje nepotrebnega prekomernega hrupa ureja tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 8. členu določa globe za kršitelje, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro motijo mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege ali z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila motijo mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti. 29. člen istega zakona določa, da je za ukrepanje pristojna Policija.