27. 1. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s predlogom poudarjamo, da so v slovenskem sistemu socialne varnosti (poleg socialnih zavarovanj) predvidene tudi različne oblike socialnih transferjev.
V zvezi z upravičenostjo do otroškega dodatka poudarjamo, da Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 73. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v prvem odstavku 78. člena določa, da ima pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 69. členu določa, da ima pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Poleg prijavljenega prebivališča je torej pogoj še dejansko bivanje v Republiki Sloveniji.
Zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z Direktivo 2011/98/EU (neskladnost nam očita Evropska komisija v opominu) bodo pravice do družinskih prejemkov vezane na stalno ali začasno prebivališče enega od staršev in/ali otroka, in ne več zgolj na stalno prebivališče.
V zvezi z upravičenostjo do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka odgovarjamo, da pogoje za upravičenost do omenjenih pravic urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu ZUPJS).
V skladu z 2. členom ZSVarPre sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
ZSVarPre v 3. členu določa, da so upravičenci do denarne socialne pomoči po tem zakonu državljani Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS), ki imajo stalno prebivališče v RS, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v RS in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v RS (prvi odstavek). Pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek lahko uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo RS (drugi odstavek).
ZSVarPre določa tudi, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom (od osebe, ki je zmožna za delo, se zahteva da je aktiven iskalec zaposlitve, to pomeni da je vpisana v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in aktivno išče zaposlitev), s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z ZUPJS. Do denarne socialne pomoči je tako upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno po merilih tega zakona ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa primeroma.
Upravičenci do varstvenega dodatka pa so poleg zgoraj navedenih osnovnih pogojev za varstveni dodatek posamezniki, ki izpolnjujejo še naslednje pogoje in so:
- trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni) in
- so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali
- če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.
Sistem socialnih pomoči je tako zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati. Hkrati pa mora ta mreža posameznika tudi opolnomočiti oziroma mu omogočiti, da bo lahko sam poskrbel za svojo socialno varnost, zato se strinjamo, da je znanje slovenskega jezika, predvsem pri iskanju zaposlitve, zelo pomembno.
Glede na zgoraj navedeno je tako pri pravici do denarne socialne pomoči kot pri pravici do varstvenega dodatka osnovni pogoj za upravičenost do pravice prijava stalnega prebivališča v RS. V skladu z Zakonom o tujcih se dovoljenje za stalno prebivanje izda tujcu, ki je pet let neprekinjeno zakonito prebival v RS na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Po preteku petletnega obdobja pa se lahko sklepa, da obstaja verjetnost znanja slovenskega jezika.
Glede na navedeno Vlada Republika Slovenije predloga ne podpira.