Obvezna strežba vode iz pipe
Pred 2 letoma in pol je bil podan predlog za obvezno strežbo vode iz pipe ob naročilu drugih plačljivih storitev:
Predlagam, da se v zakonu o gostinstvu doda člen, da so gostinci ob naročilu drugih plačljivih storitev dolžni na zahtevo postreči vodo iz pipe. Obrazložitev: v Sloveniji imamo to srečo, da iz pip v glavnem teče dobra in pitna voda in ni nobene potrebe, da v nekaterih gostilnah nočejo postreči vode iz pipe. Pravico do pitne vode bomo zapisali celo v ustavo. Nekajkrat se mi je že zgodilo, da mi v lokalih niso hoteli postreči vode iz pipe. Včasih so imeli neke banalne izgovore, da ne morejo prevzeti tveganja okužbe in blabla. Najbolj me je razjezilo, ko so mi potem prinesli plastenko pripeljano recimo iz Francije. Povsem neekološko. V lokalih, kjer so vrč vode zaračunali, se mi to niti ne zdi sporno, čeprav bi moralo biti običajno, da ti recimo ob buteljki avtomatično prinesejo tudi vrč vode, tako kot ga v slaščičarni ali ob kavici."
Ministrstvo za gospodarski razvoj je takrat predlog zavrnilo s precej banalnim izgovorom, da bi bil to nesorazmeren poseg v svobodno podjetniško pobudo in da je voda iz vodovoda lahko tvegana za okužbo.
V upanju, da bo predlog znova izglasovan, da je ekološka zavest v tem času toliko napredovala in ga morda obravnava nekdo, katerega cilj ni samo zavrniti vsak predlog, da ne bi z njim imel nadaljnjega dela, predlog ponovno posredujem in še zapišem, zakaj sta izgovora banalna.
Zakon o gostinstvu in turizmu in drugi predpisi navajajo vrsto omejitev svobodne podjetniške pobude od omejitve obratovalnega časa, obvezne oznake v slovenskem jeziku, števila stranišč, do na videz bolj banalnih obveznih oznak za količino na kozarcih (tudi če se streže pijača v steklenicah), prepovedi plastičnih slamic itd. O vseh teh omejitvah vas lahko poduči vsak gostinec, zagotovo pa tisti, ki ga je že kdaj obiskala kakšna od inšpekcij. Obvezna strežba vode ni nesorazmeren poseg v podjetniško svobodo, saj za podjetnika ne predstavlja omembe vrednih stroškov ali napora in v mnogih lokalih to že izvajajo. Ob želji za zmanjšanje uporabe plastike bi bil to en od ukrepov, ki bi bil gotovo pomembnejši kot prepoved plastičnih slamic.
Glede 2. izgovora je pa jasen 6. člen pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti, po katerem morajo imeti gostinski obrati zagotovljeno oskrbo s pitno vodo. Če pitne vode ni, gostilna ne more imeti dovoljenja. V primeru kakšnih izjemnih dogodkov (npr. onesnaženje vodnega vira) so pa upravitelji o tem dolžni obvestiti uporabnike in so to izjemne okoliščine. Zanimivo bi bilo te gostince, ki jih tako skrbi, da je voda iz vodovoda okužena, vprašati iz katere vode delajo led in s katero perejo kozarce in solato.