Prepoved krmljenja toplokrvnih rejnih živali s poljščinami

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ministrstvo opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, prostoživečih živali; veterinarstva in zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti in kakovosti krme in hrane oziroma živil, razen prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene ter hrane oziroma živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane ter obratih za prehrano na delu.

Glede na končne podatke statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev o rabi zemljišč in številu živine na kmetijskih gospodarstvih (KMG), ki so bili objavljeni konec junija 2017, se v Sloveniji od 69.902 kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo nekaj manj kot 480 tisoč ha kmetijskih zemljišč,  z živinorejo se ukvarja 55.782 kmetijskih gospodarstev. Živinorejska gospodarstva redijo 418.684 glav velike živine  oziroma v povprečju 7,5 GVŽ. Proizvodna struktura slovenskega kmetijstva je odraz naravnih danosti, saj znaša v Sloveniji delež travinja okoli dve tretjini kmetijskih zemljišč. Poudarili bi, da izrabo prevladujočega travinja in s tem preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin omogoča predvsem govedoreja in reja drobnice (mleko, meso), kar je še zlasti pomembno za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo. Pri prehrani živali pa ni mogoče izključiti določenega deleža poljščin. Zato je ohranitev in razvoj govedoreje in reje drobnice, tudi s pomočjo podpor SKP, strateškega pomena za Slovenijo.

Glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnosti iz vidika uspešnega upravljanja s podnebnimi spremembami je v zmanjševanju ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe ter izboljšanje upravljanja s tveganji. Vse našteto bomo dopolnjevali z vključevanjem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko ter uporabo inovativnih pristopov. Le na ta način bomo lahko ohranili sedanji nivo kakovosti slovenskega kmetijstva in življenja na podeželju ob istočasni skrbi za okolje, ljudi, živali in rastline, ki se odraža v vedno večjem številu ukrepov kmetijske politike.

Na MKGP si bomo tudi v bodoče še bolj prizadevali za čim manjši negativen vpliv živinoreje na okolje in podnebne spremembe z obstoječimi ter novimi ukrepi skupne kmetijske politike in z raziskavami podprtimi skozi Ciljno raziskovalne programe.

Menimo, da je pravica vsakega posameznika, da se sam odloča o izbiri vrste hrane, ki jo uživa, prav tako mu ne moremo vsiljevati prehranskih navad, lahko le ozaveščamo ljudi o prednostih uravnotežene prehrane in o slabostih neuravnotežene prehrane.