8. 12. 2021
Odziv Ministrstva za zdravje
Skladno s 7. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21 in 159/21) razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in polno vrednostjo zdravstvenih storitev (torej plačilo, ki se sicer krije iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) zagotavlja proračun Republike Slovenije in sicer za zavarovance in po njih zavarovane družinske člane, ki nimajo zagotovljenega plačila zdravstvenih storitev v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, kar ugotavlja Center za socialno delo.
Upoštevaje, da je bruto minimalna plača 1024 eur in upoštevaje, da cca 440.000 od 520.000 prejemnikov (vseh vrst) pokojnin prejema pokojnino, nižjo od minimalne plače, bi to pomenilo, da bi država plačevala dopolnilno zdravstveno zavarovanje za cca 85% vseh upokojencev, kar bi na letni ravni pomenilo izdatke države v višini cca 185 mio eur. Iz predloga torej izhaja, da gre za socialni korektiv določeni obsežni skupini prebivalcev.
Če gre za socialni korektiv, ni argumenta za določene izjeme, kot je navedeno v predlogu, t.j. da npr. osebe, ki niso bile nikoli zaposlene, osebe, ki so si plačevale le za ožji obseg pravic, saj predlog nima nobene povezave s tem, koliko je posameznik prispeval v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja in je zato postavljanje tovrstnih izjem diskriminatorno.