Zvišanje odmernega odstotaka pri upokojevanju

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s predlaganim predlogom po takojšnji izenačitvi odmernih odstotkov za moške in ženske pojasnjujemo, da je veljavna ureditev v določeni meri posledica preteklih ureditev, ki so ženskam tako pri pogojih za upokojevanje kot tudi pri višini pokojnine v določni meri priznavale nekatere ugodnosti in s tem v določeni meri ovrednotile neformalno delo, ki so ga v preteklosti v večji meri opravljale ženske (skrb za otroke, starejše, gospodinjstvo, itd.). Pri ureditvi pokojninskega sistema iz zakonodaje je bila torej upoštevana dolgoročnost sistema, zaradi katerega je potrebno ustrezno nasloviti tudi nekatera družbena vprašanja, ki sicer izhajajo iz že preteklih družbenih razmer, vendar pa se lahko odražajo tudi v okviru pokojninskega sistema.

ZPIZ-2 je ob upoštevanju spremenjenih družbenih razmer že poenotil pogoje za upokojitev tako za ženske kot za moške, s predlogom sprememb zakona, pa se to poenotenje nadaljuje v smeri, da tudi višina pokojnine ne bo več odvisna od spola, temveč zgolj še od pokojninske dobe ter pokojninske osnove. Kljub temu pa po našem mnenju prehod na novo ureditev ne more biti takojšnji, in sicer tako z vidika varovanja načela enakosti posameznikov v različnih časovnih obdobjih kot tudi z vidika varovanja dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne. Ustava sicer ne preprečuje, da bi država zavarovance v različnih časovnih obdobjih obravnaval drugače, vendar pa mora za to obstajati razumen razlog, poleg tega pa tako obravnavanje ne sme biti nesorazmerno, torej ne sme vzpostaviti nesorazmernih razlik med posamezniki, ki so se upokojili v letu pred uveljavitvijo zakona ter v letih tik po uveljavitvi zakona.

Zakonodajalec v okviru svojega polja proste presoje lahko oblikuje različne ukrepe, za katere meni, da bodo najbolje dosegli opredeljene cilje. Cilj vsake pokojninske reforme je, glede na demografske izzive, podaljševanje delovne aktivnosti. Postopnost ustrezno zasleduje postavljene cilje.

Pojasnjujemo tudi, da je treba kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram in izboljšanem položaju pokojninske blagajne upoštevati tudi dolgoročnost sistema (dolgotrajna vključenost v sistem (kot zavarovanci ali pa uživalci pravic)). Postopnost je pravičnejša do posameznikov, ki so že upokojeni ter do aktivnega prebivalstva, ki bo skozi prispevke ali pa preko državnega proračuna zagotavljalo sredstva za izplačilo višjih pravic. 

Sprememb ni mogoče gledati zgolj z vidika posameznikov, ki so tik pred upokojitvijo, temveč je potrebno upoštevati tudi posameznike, ki bodo s svojimi prispevki morali zagotavljati izplačevanje višjih pravic (aktivno prebivalstvo) ter posameznike, ki so se v času gospodarske krize upokojili z nižjimi pokojninami (nižja odmera, brez ali omejeno usklajevanje).

Za zagotavljanje večje pravičnosti do vseh deležnikov sistema je torej potrebno, da se tudi višje pravice zagotovijo postopoma, ob ustrezno dolgem časovnem obdobju.