4. 2. 2013
Odziv Ministrstva za zdravje
Ministrstvo za zdravje podpira ukrep povečanja davkov in cen alkoholnih pijač, ki sodi med cenovno bolj učinkovite ukrepe za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola. Ekonomske študije dokazujejo, da povečanje davkov in cen alkoholnih pijač zmanjšuje prodajo alkoholnih pijač in s tem posledično obseg posledic tvegane in škodljive rabe alkohola. Dvig končne cene alkoholnih pijač pomeni omejevanje njihove dostopnosti še posebej med mladimi. Nesorazmerje cen med večino brezalkoholnih pijač in cenejšimi alkoholnimi pijačami v Sloveniji je z vidika dostopnosti mladim velik, vendar odpravljiv problem. Menimo, da ne bi smela biti nobena brezalkoholna pijača dražja oziroma imeti enake cene kot katerakoli alkoholna (npr. en deciliter piva ali vina mora biti dražji od enega decilitra katerekoli brezalkoholne pijače).
Tudi podeljevanje licenc za prodajo alkohola trgovcem in gostincem je eden od ukrepov, ki pozitivno vplivajo na zmanjšanje števila problemov, povezanih z alkoholom. Omogoča večji nadzor nad prodajo alkohola in učinkovito sankcioniranje z možnostjo odvzema licence za prodajo alkohola pravnim in fizičnim osebam, ki kršijo zakon, hkrati pa lahko zagotavlja dodatna finančna sredstva za učinkovito izvajanje drugih pomembnih področij ukrepanja.
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s predlogom št. 1033 Ministrstvo za finance ugotavlja, da se le-ta nanaša na določanje cen, v komentarjih pa se razpravljavci dotikajo tudi trošarin. Drobnoprodajne cene (v nadaljevanju: DPC) alkohola in alkoholnih pijač se določajo prosto na trgu, trošarine pa so le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na njihovo višino in v njihovi strukturi imajo zelo različen delež, od 8 do 49%.
Pripominjamo, da povišanje trošarine ne pomeni avtomatično in sorazmerno zvišanje DPC, saj jih prodajalci sami oblikujejo, glede na razmere na trgu. Po podatkih Statističnega urada RS so se povprečne DPC v aprilu 2012, po zvišanju trošarine, za žgane pijače zvišale približno 6% glede na obdobje januar – marec 2012, medtem, ko so bile glede na enako obdobje DPC piva v aprilu višje za približno 1,6%.
Ministrstvo za finance pri oblikovanju trošarinske politike zasleduje fiskalne cilje, ob hkratnem upoštevanju področja javnega zdravstva, kot tudi področja živilske industrije in kmetijstva. V primerjavi z letom 2010, ko je bil dan predlog za zvišanje cen alkoholnih pijač, je sedaj obdavčitev obravnavanih trošarinskih izdelkov višja. Vlada je na podlagi pooblastila iz 66. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10 in 48/12) z uredbo 1. aprila 2012:
- Za 10% zvišala trošarino za pivo (sedaj znaša 11€ za 1% vol.%/hl),
- Za 20% zvišala trošarino za vmesne pijače (sedaj znaša 120€ za 1% vol.%/hl),
- Za 20% zvišala trošarino za etilni alkohol (sedaj znaša 1.200€ za 100% vol.%/hl).
Za mirno in peneče vino ter fermentirane pijače znaša trošarina 0 (nič) €. Uvedba pozitivne trošarine za vino in fermentirane pijače je mogoča s spremembo zakona in ne s podzakonskim aktom, odločitev pa je odvisna od politike vlade – davčne, zdravstvene, kmetijske, gospodarske idr.
Ministrstvo za finance obravnavan predlog v načelu podpira, vendar poudarja, da višanje trošarin ne more biti edini ali glavni ukrep za doseganje cilja zmanjšanja porabe alkohola in alkoholnih pijač, ter da ob upoštevanju tudi drugih politik obstajajo omejitve pri zviševanju trošarin. Zaradi prostega pretoka blaga med državami članicami ekstremno povišanje trošarin ne bi dalo želenega učinka. Celo nasprotno, vodilo bi v razmah vnosa alkoholnih pijač iz drugih držav članic ali celo razmah črnega trga, oboje pa bi le zmanjšalo proračunske prihodke.