17. 12. 2019
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Za začetek želimo poudariti, da vetrnih elektrarn v Sloveniji ne gradi in tudi ne bo gradila država, saj je v skladu z EU zakonodajo proizvodnja električne energije tržna dejavnost. To pomeni, da lahko take projekte pripravljajo in izvajajo različne pravne osebe (podjetja ali fizične osebe), domače ali tuje, nikakor pa ne država. To velja tudi za vse ostale objekte za proizvodno električne energije, kot so na primer velike hidroelektrarne, male hidroelektrarne, plinske elektrarne, kogeneracije, itd.. Seveda je ob tem potrebno razlikovati med državo in podjetji v državni lasti (delni ali 100 % državni lasti). Torej če zaključimo, država ne bo gradila vetrnih elektrarn, lahko pa jih gradijo podjetja v državni lasti, če izkažejo interes, poiščejo primerne lokacije in uspešno izvedejo umeščanje v prostor. Postopki umeščanja v prostor pa se za vetrne elektrarne lahko izvedejo na občinskem nivoju s pripravo Občinskega prostorskega načrta (OPN), ali pa na državnem nivoju s pripravo Državnega prostorskega načrta (DPN). Tudi v tem zadnjem primeru to ne pomeni, da bo vetrne elektrarne gradila država, temveč pomeni, da je projekt tako velik, da je državnega pomena, ter da vse postopke priprave in sprejema DPN vodi ministrstvo, pristojno za prostor.
Kar se tiče predloga, da se državljanom omogoči nakup obveznic, je treba najprej pojasniti, katere obveznice se predlaga oziroma kdo lahko izda obveznice. Obveznice lahko izdajajo podjetja, društva in država, z namenom financiranja svojih poslovnih aktivnosti in poslovnih projektov.
Vrste obveznic, ki kotirajo na borzi so:
- državne obveznice,
- občinske obveznice,
- podjetniške obveznice,
- bančne obveznice,
- hipotekarne obveznice.
Vetrnih elektrarn ne bo financirala in gradila država, zato tudi ne bo izdajala državnih obveznic. Državne obveznice se izdajajo po potrebi samo za servisiranje državnega proračuna. Vse ostale vrste obveznic pa so sicer možne, vendar o tem odloča izdajatelj teh obveznic.