16. 10. 2023
Odziv Ministrstva za zdravje
Uvedba socialne kapice je kompleksen ukrep, ki zahteva celovito oceno njegovih potencialnih vplivov na socialno varnost, proračun, gospodarstvo in druge vidike družbe. Pred morebitno odločitvijo o uvedbi takšnega ukrepa bi bilo potrebno izvesti ustrezno analizo in posvetovanja z različnimi deležniki, vključno z zainteresirano javnostjo, da se pridobi celovit vpogled v prednosti in slabosti takšne politike. Poleg tega pa bi bilo treba proučiti ustreznost obstoječih osnov oziroma obremenitev za plačevanje prispevkov po posameznih zavarovalnih podlagah, predvsem glede prednostnega vrstnega reda za plačevanje prispevkov in določanja osnov, upoštevaje ekonomsko moč posameznika, torej opraviti celovito prenovo financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj je nesmiselno vzpostavljati zgornje omejitve glede plačevanja prispevkov, če niso v osnovo za plačevanje prispevkov vključeni vsaj vsi dohodki z dela.
Ministrstvo za zdravje bi moralo oceniti, ali uvedba socialne kapice podpira ključne cilje javnega zdravstvenega sistema. Med temi cilji bi morala biti tudi zagotovitev dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse prebivalce države. Preučiti bi bilo treba, ali bi uvedba kapice lahko povečala neenakost v dostopu do zdravstvenih storitev, ali bi ogrozila finančno stabilnost sistema ali vodila do zmanjšanja kakovosti zdravstvenih storitev …
Zavedamo se pomena uravnoteženega sistema socialnih prispevkov in obveznosti, zato se zahvaljujemo za vaš predlog, ki pa ga je, kot že rečeno, potrebno dobro preučiti ter pretehtati vse možnosti in njihove učinke, se posvetovati z različnimi deležniki ter ob tem upoštevati načela solidarnosti, socialne pravičnosti in dolgoročne trajnosti sistema.
Problematiko zavarovalne osnove za plačilo prispevkov je med drugim izpostavila in obravnavala tudi Bela knjiga o pokojninah, kjer je bil sprejet zaključek, da bi bile v zvezi z izpostavljeno problematiko potrebne spremembe, pri čemer bi bilo smiselno predvsem preveriti ustreznost obremenitev posameznih zavarovalnih podlag ter hkrati razmisliti o ukinitvi prednostnega vrstnega reda zavarovanja ter o uvedbi plačila prispevkov iz vseh zavarovalnih podlag, ne glede na to, na kateri podlagi so posamezniki vključeni v zavarovanje (t.i. prispevanje po ekonomski moči). Obenem je bila predlagana tudi uvedba posebnega namenskega davka od kapitala za pokojninski sistem, hkrati pa predlagane ukinitve posebnih olajšav, s katerimi se posameznikom omogoča zniževanje osnove za plačilo prispevkov ter zvišanje najnižje osnove za obračun prispevkov.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pokojninski sistem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) temelji na dokladnem principu, kar pomeni, da se tekoča izplačila pokojnin financirajo pretežno od pobranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pa že trenutno ne zadostuje za celotno pokritje finančnih sredstev, potrebnih ob vsakomesečnih izplačilih pokojnin. Primanjkljaj namenskih sredstev (prispevkov) pokriva RS iz proračuna, kar je urejeno v 161. in 162. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).
Pokojninski sistem predstavlja enega temeljnih družbenih podsistemov, ki ob nastopu starostnih in drugih dejavnikov državljanom zagotavlja socialno in ekonomsko varnost, hkrati pa predstavlja enega pomembnejših sistemov redistribucije znotraj družbe. Kot tak je v neposredni povezavi z demografsko strukturo prebivalstva, ki na dolgi rok odraža število potencialnih vplačnikov v sistem, po drugi strani pa število potencialnih prejemnikov. Kot mnoge druge države se tudi Slovenija sooča z vse večjimi demografskimi spremembami, ki vodijo k spreminjanju starostne strukture prebivalstva in k vse večjim odhodkom za staranje. Naraščanje števila upokojencev ob daljšanju dobe prejemanja pokojninskih prejemkov ob obstoječem razmerju med delovno aktivnim prebivalstvom in številom upokojencev, ki se v obdobju veljavnosti zadnje pokojninske reforme iz leta 2012 sicer konstantno povečuje, predstavlja bistven dejavnik naraščanja javnofinančnih izdatkov za pokojnine. Dodatni ukrepi, ki bi imeli za posledico krčenje sredstev pokojninske blagajne in kamor bi spadala tudi uvedba socialne kapice, bi tako predstavljali še večji pritisk na pokojninsko blagajno in bi na dolgi rok lahko privedli tudi do situacije, ko državni proračun ne bi bil več sposoben pokriti zmanjšanja prihodkov iz naslova prispevkov za socialno varnost, kar bi lahko v najslabšem primeru lahko privedlo tudi do zmanjševanja pravic.
Za ustrezno opredelitev do vzpostavitve socialne kapice je nadalje potrebno pojasniti, da veljavni pokojninski sistem zavarovanja pozna najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo, pri čemer določitev zavarovalnih osnov sledi načelom pokojninskega sistema, ki ga imamo v Republiki Sloveniji. Gre za sistem socialnega zavarovanja, kjer sta močno prisotna načeli solidarnosti in redistribucije. Slednji sta upoštevani tako pri oblikovanju pokojninske osnove (najnižja in najvišja pokojninska osnova) kot tudi pri določitvi zavarovalnih osnov. Najvišja zavarovalna osnova pomeni omejena socialna upravičenja (nižje pokojnine), ki so nižja od zneska, ki ga posameznik z visoko plačo v obliki prispevkov vplača v pokojninsko blagajno. Ob tem je izražena visoka stopnja solidarnosti, na kateri temelji slovenski pokojninski sistem, obenem pa takšna ureditev zahteva večjo obremenjenost plač zaposlenih z višjo izobrazbo oziroma višjimi kvalifikacijami. Največjo skrb pri morebitni uvedbi socialne kapice v RS bi tako predstavljal prav odmik od temeljnih načel solidarnosti in redistribucije sredstev iz pokojninske blagajne. Ker sta ti dve načeli odraz širokega družbenega soglasja (medgeneracijske pogodbe), vanje ne bi smeli posegati brez poglobljene razprave s socialnimi partnerji ter brez širše obravnave tematike in tudi ne brez predhodnega novega družbenega dogovora, ki bi naslovil odprta vprašanja glede vseh elementov sistema socialnega zavarovanja (nova definicija pravic, nov način prispevanja itd).
Problematiko zavarovalne osnove za plačilo prispevkov je med drugim izpostavila in obravnavala tudi Bela knjiga o pokojninah, kjer je bil sprejet zaključek, da bi bile v zvezi z izpostavljeno problematiko potrebne spremembe, pri čemer bi bilo smiselno predvsem preveriti ustreznost obremenitev posameznih zavarovalnih podlag ter hkrati razmisliti o ukinitvi prednostnega vrstnega reda zavarovanja ter o uvedbi plačila prispevkov iz vseh zavarovalnih podlag, ne glede na to, na kateri podlagi so posamezniki vključeni v zavarovanje (t.i. prispevanje po ekonomski moči). Obenem je bila predlagana tudi uvedba posebnega namenskega davka od kapitala za pokojninski sistem, hkrati pa predlagane ukinitve posebnih olajšav, s katerimi se posameznikom omogoča zniževanje osnove za plačilo prispevkov ter zvišanje najnižje osnove za obračun prispevkov.
Na koncu tako izpostavljamo, da socialna kapica v pokojninski sistem ne more biti uvedena brez hkratne preučitve ustreznosti preostalih parametrov sistema ter brez predhodne prilagoditve sistema v celoti, saj bi se z njeno uveljavitvijo v večji meri poseglo v načelo vertikalne solidarnosti, kot enega izmed osnovnih načel, na katerem temelji pokojninski sistem. Zgolj uvedba omejitve zavarovalne osnove brez prilagoditve preostalih parametrov bi namreč vplivala na izpad prilivov v pokojninsko blagajno in prerazporeditev bremen pokojninskega sistema oziroma solidarnosti od posameznikov z nadpovprečno visokimi dohodki na vse posameznike, ki plačujejo davke iz kateregakoli naslova. Upoštevati je namreč treba dolgotrajnost pokojninskega sistema v RS in dejstvo, da je le-ta oblikovan po načelu »pay-as-you-go«, kar pomeni, da aktivna generacija plačuje prispevke, ki se porabijo za izplačilo pravic, pri čemer utemeljeno pričakuje, da bo ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, tudi za njihove pravice poskrbljeno na enak način. Pri spremembi financiranja je torej potrebno imeti v mislih tako generacijo, ki plačuje prispevke, kot tudi generacijo upokojencev, ki je prispevke plačevala v preteklosti pod vnaprej določenimi pogoji, poleg tega pa tudi posameznike, ki so tik pred upokojitvijo in so njihove pravice v določeni meri že varovane kot pričakovane pravice.