Bolniški stalež za starša polnoletnega otroka

Odziv Ministrstva za zdravje

Skladno s 30. členom ZZVZZ pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do 10 dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 20 dni. Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 40 dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 20 dni za nego drugih ožjih družinskih članov. Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.

Ne glede na navedeno lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana — Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka, in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno. Določbe tega člena veljajo tudi za rejnika in skrbnika, kadar otroka dejansko neguje in varuje ter za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. 20. člen ZZVZZ kot ožje družinske člane opredeljuje zakonca in otroka.

Trenutna zakonodajna rešitev torej ne omogoča nege staršem za njihove otroke v starosti nad 18. let, če ti niso postavljeni pod skrbništvo oz. staršem ni podaljšana roditeljska pravica.

Če bi se zakonodajalec odločil za spremembo ureditve na tem področju, mora zagotoviti tudi ustrezna dodatna finančna sredstva, saj bi predlagana drugačna opredelitev upravičencev do nege pomenila povišanje števila izgubljenih dni in s tem povišanje stroškov za nego, ki se tudi sicer vsakoletno znatno zvišujejo (v letu 2022 so bili za cca 48 % višji kot v letu 2021). Brez zagotovitve dodatnih sredstev bi se na ta račun zmanjšala sredstva za zagotavljanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Poudarjamo, da je pri odločitvi prav tako potrebno upoštevati, da ima RS obveznost v svoj pravni sistem prenesti Direktivo (EU) 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. V juliju 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno razpravo posredovalo predlog novele ZDR-1, ki uvaja pravico do t. i. oskrbovalnega dopusta do 5 delovnih dni na leto za ožje družinske člane. Ožji družinski člani so v tem predlogu širše opredeljeni in bi omogočil nego staršem tudi za otroke nad 18. letom starosti. Predvideno je, da bi breme tega nadomestila nosil delodajalec.