16. 12. 2019
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Uvodoma bi želeli pojasniti, da smo na ministrstvu skrbno preučili predlog predlagatelja za ustanovitev rizičnega sklada. Glede na vse navedeno v pobudi, se sicer lahko strinjamo, da tovrstne situacije niso sprejemljive in jih je zato potrebno obravnavati in poiskati optimalno rešitev, ki bi na eni strani imela učinke, na drugi strani pa ne bi smela povzročiti prevelikega bremena gospodarskim subjektom. V nadaljevanju z vidika ministrstva, pristojnega za področje gospodarstva (torej podjetij) in za ustvarjanje pogojev za delovanje gospodarstva, podajamo pripombe oziroma dileme glede ustreznosti predlagane rešitve.
Ministrstvo je pristojno za Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 — uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 — odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 — ZPosS, ZGD-1), ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Ker je svobodna gospodarska pobuda eno od načel Ustave Republike Slovenije (74. čien), ZGD-1 določa (le nujne) pogoje za ustanovitev gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika. Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače (peti odstavek 3. člena ZGD-1). ZGD-1 omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika določa v 10.a členu, kjer taksativno določa kdo ne more postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik, razlogi za to pa so na strani te osebe (pravnomočno obsojena, objavljena na seznamu davčnih neplačnikov, ipd.). Nadalje ZGD-1 določa, da smejo družbe kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli (prvi odstavek 6. člena), da smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi (tretji odstavek 6. člena) ter, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register (šesti odstavek 6. člena). V primeru, da poleg navedenega pogoja za začetek opravljanja neke dejavnosti kak drug zakon določa še posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom (sedmi odstavek 6. člena). 47. člen ZGD-1 določa, da mora prijava za vpis družbe v register vsebovati firmo, dejavnost, sedež in druge podatke, določene z zakonom (ZGD-1 pri vsaki posamezni pravnoorganizacijski obliki posebej določa, če je prijavi za vpis v register poleg osnovnih sestavin iz prvega odstavka 47. člena ZGD-1 treba še kaj dodatno priložiti).
Iz vsega navedenega je razvidno, da pogoji za ustanovitev družb po ZGD-1 niso strogi in je ustanovitev družbe oziroma njena registracija dokaj enostavna. Po predlagani rešitvi v smislu ustanovitve obveznega rizičnega, bi takšna rešitev v prvi vrsti pomenila poseg v ustavno načelo svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave), kar posledično pomeni zaviranje podjetništva ter s tem zmanjševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. 74. člen Ustave RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, hkrati pa zakonodajalcu sicer daje pravico, da le to omeji, v kolikor za to obstaja javna korist in je ukrep sorazmeren z ciljem, ki ga zasleduje. Zato mora pri uzakonitvi omejitve podjetniške svobode zakonodajalec izbrati tak ukrep, ki bo zagotovil učinkovito varstvo javne koristi in hkrati kar najmanj posegel v ustavno pravico. V konkretnem primeru bi bilo potrebno tako presoditi ali je teža posledic omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude sorazmerna koristim, ki bodo zaradi tega nastale. Prav z namenom ugotavljanja oziroma presoje vpliva posledic predpisov na gospodarstvo je bil pred časom uveden t.i. MSP test. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 00404-2/2016/55 z dne 12. 1. 2017, je za celovito presojo posledic na gospodarstvo, predvsem na mala in srednje velika podjetja obvezna uporaba MSP testa. Brez izvedenega MSP testa in s tem ugotovitve vpliva na gospodarske subjekte ministrstvo ne more podati soglasja K nobenemu predlogu zakona. Ne glede na to, da v konkretnem primeru MSP test ni bil narejen, bi po naši grobi oceni predlagan ukrep pokazal povečano obremenitev za gospodarstvo, predvsem za mala in srednja podjetja. Omejitev tako ne le da ne bi predstavljala rešitve v duhu svobodne gospodarske pobude, temveč bi prinesla celo dodatne obveznosti za delodajalce - gospodarske subjekte, ki ne bi bile zanemarljive.
Na ministrstvu načelno nismo naklonjeni povečevanju finančnih in administrativnih bremen za gospodarske subjekte, v kolikor to ni res nujno potrebno. Poleg navedenega je treba opozoriti tudi na projekt, ki poteka na ministrstvu, v okviru katerega bi administrativne ter druge ovire za začetek poslovanja in samo poslovanje zmanjševali oziroma odpravljali (Akcijski načrt »Slovenija — dežela zagonskih podjetij (startupov))«, kar je v popolnem nasprotju s predlogom predlagatelja. S tovrstnimi projekti si namreč ministrstvo prizadeva dvigniti gospodarsko rast države, saj bi se s tem zadovoljevale širše družbene koristi države ter ustavno zaščitene kategorije kot so npr. zagotavljanje socialne države, varstvo dela, svobodna gospodarska pobuda, pospeševanje gospodarske rasti in zaposlovanje, ter zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja. Prav navedeno po našem mnenju terja zelo natančno presojo ali je predlagan ukrep res nujno potreben in legitimen. Ob tem predlogu se nam na ministrstvu odpira tudi vprašanje ali so takšni ukrepi primerni za vse gospodarske subjekte.
Nenazadnje bi bilo potrebno opraviti tudi pregled veljavne zakonodaje z vidika ali obstoječa zakonodaja, že vsebuje ukrepe s katerimi se posredno ali neposredno zasleduje namen predlagatelja. Tako npr. ZGD-1 vsebuje skupek pravil, ki zagotavljajo da družba razpolaga z lastnim kapitalom, ki ustreza obsegu in vrsti poslov, ki jih opravlja pri svoji dejavnosti, in tveganjem, ki jim je izpostavljena. Prav zahteva po oblikovanju premoženjske strukture družbe, namreč pripomore k zagotavljanju jamstvene mase za obveznosti družbe do njenih upnikov. Med pomembnejša pravila, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost družbe, uvrščamo »pravila o zagotavljanju kapitala«, ki služijo kot začetna jamstvena masa, s katero družba po svoji ustanovitvi odgovarja za obveznosti v razmerju do oseb, s katerimi sama stopi v poslovna razmerja, ter tretjih ter »pravila o ohranjanju kapitala«, ki zagotavljajo, da družba ohrani premoženje ves čas svojega obstoja (trajno) in ne le ob ustanovitvi. Podobno funkcijo imajo tudi pravila zaščite t.i. vezanega kapitala družbe. Omenjena pravila tako zagotavljajo, da družba oblikuje, dopolnjuje in vzdržuje lastno premoženje, katerega funkcija je, da z njim odgovarja za svoje obveznosti, nastale na različnih pravnih podlagah.
V skladu z vsem navedenim na ministrstvu menimo, da so določbe veljavne zakonodaje (ZGD-1) ustrezne in jih ni treba spremeniti ali dopolniti.