Sprejetje osnutka dekleracije o načelih človekovih pravic in okolja, ki poleg drugega razglaša tudi
PREDLOG : Sprejetje osnutka dekleracije o načelih človekovih pravic in okolja, ki poleg drugega razglaša tudi univerzalno človekovo pravico do varnega, zdravega, ekološko uravnoteženega okolja.
Predolgo smo ljudje slepo verjeli, da iz pip pijemo zdravo vodo, kajti voda je postajala vse bolj škodljiva našemu zdravju. Danes je voda polna nevarnih industrijskih ostankov, goriv iz puščajočih rezervoarjev, strupov z mrtvih njiv industrijskega kmetijstva, izcedkov bližnjih deponij in množice strupenih kemikalij. V “pitni” vodi je prisotna cela zbirka najhujših strupov, ki bi se je zaželel prav vsak srednjeveški poklicni zastrupljevalec. V njej najdemo klor, svinec, kadmiij, krom, živo srebro, arzenik, azbest, cianide, fluoride, benzen, klorbenzen, radon, PCB, kloroform, vinilklorid, trikloretilen, tetrakloretilen, metilklorid, nitrate, pesticide - ubijalce življenja ter vsakovrstne biološke kontaminante iz sosednjih greznic in divjih odlagališč. “Pitna” voda torej ogroža naše zdravje ! Kaj storiti ?
Dodajanje klora pitni vodi je postalo tako samoumevno, da se le redkokdo vpraša, kakšne zdravstvene posledice prinaša obilje klora, ki ga je najti v “pitni” vodi.
V pitni vodi pa je še mnogo drugih nevarnih kemikalij, kot je npr. fluor. Pri fluoru se nam lepo pokaže vsa spijenost kapitala, ki je ob pomoči neetične znanosti zasul svet z izjemno nevarnim fluorom pod geslom “ Fluor preprečuje nastanek kariesa !” Prav neverjetno je, kako je industriji uspelo s fluorom prevarati strokovno javnost in prebivalstvo vsega sveta. Vredno je malce pobrskati po zgodovini ! Vsi poznamo geslo “ Fluor proti kariesu “ in že desetletja vneto kupujemo zobne paste s vsebnostjo fluora v iskreni želji, da si ohranimo zdrave zobe. Ne zavedamo pa se, da smo s tem postali predmet globalne manipulacije industrije.
Prvo, kar je zelo pomembno vedeti in kar nam bo osvetlilo prikrito ozadje te manipulacije je, da je spojina natrijev fluorid stranski produkt proizvodnje aluminija. Nič čudnega torej, da je glavno kampanijo o “zdravilnosti “ fluoridov počel ravno Mellon Institut, najpomembnejša raziskovalna ustanova Aluminium Company of North America ALCOA. In ravno ALCOA je največji svetovni proizvajalec fluoridov. Zašumeli so silni aluminijski denarci in pričela se je nezaslišana kampanja o čudežni zdravilnosti fluora. Uboge otroke in nosečnice so dobesedno nabasali z fluoridi v obliki tablet, napitkov in celo fluoriranih sladkarij. Kampanja s fluoriranjem je dosegla tudi to, da so začeli fluor namenoma dodajati celo v javne vodovode ! Umetno povzročena obsedenost z bojem proti kariesu traja še dandanes pri zobnih pastah. Poglejmo si le TV reklame ! Toda našli so se posamezniki , ki so podvomili o upravičenost fluoro-histerije. Dr. John Yiamouyiannis, nekdanji urednik prestižne kemijske revije Chemical Abstract Service, in Dr. Dean Burk, upokojen vodja citokemije v National Cancer Institute, sta leta 1977 objavila doslej najobsežnejšo epidemiološko študijo, ki je pokazala, da fluoriranje povzroča raka. Oba avtorja sta vodila raziskavo, ki je trajala 20 let in zajela 10 ameriških mest, v katerih se je izvajala načrtna fluorizacija prebivalstva. Primerljivost rezultatov sta dobila ob istočasnem spremljanju stanja v 10 drugih ameriških mestih, kjer se splošna fluorizacija ni izvajala. Njuni razultati so odjeknili kot bomba. Dokazala sta namreč, da je obolevnost za rakom značilno povečana v mestih, kjer je potekala splošna fluorizacija prebivalstva. Takrat je stopil na oder industrijski lobi in dosegel, da so obema heretikoma preprečili javno delovanje na vseh področjih, v medijih, publicistiki in javnem nastopanju. In ne samo to ! Da bi industrija utišala nasprotnike fluoriranja, je izvedla obsežno, dve leti trajajočo “kontra” študijo ( ki so jo seveda plačali davkoplačevalci ) na okoli 40 000 otrocih v ZDA. Študijo je vodil Ameriški zobozdravstveni inštitut. Namesto željenega cilja pa je študija prinesla industriji fluora pravi polom. Razultati, ki so pricurljali v javnost , so bili nedvomni in jih lahko strnemo v en stavek : “Uporaba fluorida nima nobene povezave s pojavnostjo kariesa !” Uradni rezultati niso bili nikoli objavljeni , ker so bili uničeni ! Nič hudega, saj obstaja mnogo dokazov iz drugih virov. Podatki WHO-ja ( svetovno zdravstvene organizacije ) , govore, da imajo prebivalci Finsk e in Norveške najmanj kariesa, kljub temu da fluorohisterija ni prešla meja the držav.
Najnovejše študije pa so do fluora še bolj neprizanesljive. Že koncentracije 1 ppm fluora povzročajo poškodbe kromosomov in zavirajo reparatorne mehanizme DNK !
Fluor je že od leta 1981 dokazano kancerogen in mutagen ! Dobro je vedeti, da sprošča fluoriranje vode v aluminijevi posodi do tisočkrat več aluminija v hrano !
EKO KRIMINALKE Z ARZENIKOM > V Sloveniji imamo kar nekaj območij, kjer so tveganja zastrupitve z arzenikom zelo visoka. Omenimo lahko tudi: vsakoletno škropljenje tobačnih polj z arzenovimi pripravki je vse bolj povečevalo koncentracije arzenika v rastlinah. Poznejše analize so pokazale, da se je od 1932 pa do 1951 količina arzena v cigaretah povečala z 12,6 mikrograma v eni cigareti na 42 mikrogramov, torej za več kot 300 odstotkov. Arzen je izjemno kancerogen in mutagen. Obolelost za pljučnim rakom pri moških se je povečala za 400 %, pri ženskah pa za 200 % ! Seveda so njegovo uporabo prepovedali, toda arzenik v tobaku še dandanes ogroža kadilce, saj je izjemno obstojen v prsti.
Ob koncu arzenikove kriminalke bo krivec prepoznan, toda zaslužene kazni ne bo prejel. Krivci v novo komponiranih ekokriminalkah imajo večen izgovor : “ Saj nismo vedeli ! ” oziroma, rečeno bolj sofisticirano , “ Ravnali smo v skladu s stopnjo razvoja znanost in tehnike ! ” Nekam znan nam je ta stavek, seveda, saj ga ravno te dni uporabljajo zagovorniki genske tehniologije !
*
Ugotovimo lahko, da zastrupljanje človeštva poteka neovirano, masovno, nenadzorovano in z zajamčeno trajnostjo. Videli smo, da multinacionalke ne izdajajo nobenih uradnih podatkov o proizvodnji in da WHO lahko le predvideva nadaljnje trende. Obenem pa državljani nimamo nikakršne pravice, da se “odrečemo” kemičnemu zastrupljanju naših teles. Prav nasprotno, še sami moramo, kot davkoplačevalci, plačevati številne institucije, ki nam odmerjajo doze najhujših strupov in kasneje še iz svojih žepov prispevati k reševanju našega omajanega zdravja. Norost, da je malo takih !
Večina pesticidov je zelo nevarnih, ne le človeku, temveč tudi drugim organizmom v okolju. Zaradi porušenega naravnega ravnovesja se zmanjšuje kmetijska pridelava in nastajajo velike ekonomske izgube tudi izven kmetijstva.
Naj osvetlim slepi pragmatizem stroke na domačem zgledu. Dolgotrajna raba atrazina v koruznih monokulturah je tudi v Sloveniji povzročila spremembo plevelne združbe in razvoj odpornih plevelnih vrst. In kaj so storili proizvajalci pesticidov in agronomi ? Kombinirali so več pesticidov v novih preparatih in s tem dovili 15 novih zvarkov . Te so testirali v poskusinih nasadih koruze in izračunavali koeficient učinkovitosti za vsak zvarek posebej. O zvarku, ki je imel najvišji koeficient učinkovitosti ( smrtonosni za plevel ) , pa so nato zapisali priporočilo (cit.) : “ O dosedanjih rezultatih bomo seznanili pospeševalce na strokovnih poljedelskih kolegijih ali na poljedelskih dnevih, pripravili bomo tehnološki list za uporabo herbicidov v koruzi in žitih… “ Torej takojšnja uporaba v praksi !
Nastalo zdravstveno in okoljsko škodo zaradi pretirane in nesmotrne uporabe pesticidov bodo seveda plačali s svojim zdravjem in denarjem vsi sedanji in bodoči davkoplačevalski rodovi. Seveda na račun dobička le nekaterih, ki jim je zdravje prebivalstva in stanje okolja deveta skrb in ki ne vidijo drugega kakor stanje na svojem žiro računu.
Če bi slovenska država povišala ceno za okoljske degredacije, bi tako močno spodbudila bolj sonaraven razvoj. S tem ko bi se prihodki od okoljskih davkov in prispevkov povečali, bi vlada lahko znižala druge davke in tako ohranila davčno obremenitev na sedanji ravni. To bi nedvomno spodbudilo zaposlovanje in investicije v bolj čiste dejavnosti.
Znanstveniki, plačanci agrokemičnih lobijev, so od konca 2. svetovne vojne pa tja do leta 1962 vehementno trdili, da so oganoklorni pesticide popolnoma nenevarni. In ljudje so jim verjeli , kot jim večina verjame še danes, in trosili v okolje in vase ogromne količine teh strupov… In potem so ugotovili, da je uporaba pesticidov bolj nevarna kot atomska bomba !. Pozneje pa je medicina nedvomno dokazala, da je od 25 množično uporabljenih pesticidov kar 19 hudih kancerogenov.
V Sloveniji ni nič bolje ! Že 2.4.1996 sem državni komisiji za strupe predlagal, naj zaradi zdravstvene varnostti prebivalstva prepove uporabo 27 potencialno rakotvormnih pesticidov. Komisija do danes še ni sprejela nobenih okrepov ! S prek 300 različnimi pesticide je napolnjen strahotni arsenal s katerim slovenska agronomija ubija življenje slovenske narave in ogroža zdravje Slovenk in Slovencev. Toda ne more se odpovedati niti 27 potencialno kancerogenim pesticidom ! Medicinska znanost v Sloveniji ni ravnala etično, saj se niti oglasila ni.
Leta 1994 je skupina izvedencev v Ženevi sprejela osnutek dekleracije o načelih človekovih pravic in okolja, ki poleg drugega razglaša tudi univerzalno človekovo pravico do varnega, zdravega, ekološko uravnoteženega okolja. To pomeni dolgoročno uskladitev industrijskega razvoja z varovanjem človekovega zdravja in okolja. Taka dejanja zahtevajo sposobne politične voditelje, ki zmorejo povezati pragmatizem in vizijo. Ena najusodnejših pomanjkljivosti tržnega gospodarstva je, da cene le redko vsebujejo celotne okoljske stroške. Tudi v Sloveniji.
Predstavljajmo si, da bi v Sloveniji zaradi s pesticidi zastrupljenih vodnih virov morali dolgoročno dovažati pitno vodo s cisternami na območju, z recimo 100 000 prebivalci. Škoda se da enostavno izračunati. Stroške bodo pokrili vsi davkoplačevalci, razlog pa je dokaj banalen – to je le 20 % večji donos na koruziščih.
Lahko bi tudi rekli, da je obstoj številnih osnovnih človekovih pravic odvisen od varovanja okolja in da je varstvo odvisno od zagotovljenih možnosti uveljavljanja osnovnih človekovih pravic.
V boju za okoljsko pravičnost na lokalni ravni se aktivisti pogosto spopadajo z velikimi firmami, katerih predstavniki za stike z javnostjo trdijo, da so njihove strupene emisije sicer neprijetne, a neizogiben stranski proizvod. Ob tem se sklicujejo na zagotovljena delovna mesta, državne interese ali kaj tretjega.
Vprašanja okoljske pravičnosti pa daleč presegajo le nacionalne okvirje. Take težnje prav dobro ponazarja mednarodna trgovina s strupenimi snovmi. Od 400 milijonov ton strupenih odpadkov, ki jih letno proizvedejo po svetu, so industrijske države odgovorne za več kot 90 % odpadkov. Ravno razvite države so odgovorne skoraj za ves pepel iz raznih incineratorjev, dioksin in PCB-jev po svetu.
Skupina “posvečenih” strokovnjakov napiše predlog zakona, ki naj bi ga parlement čim prej prejel. Vladajoča garnitura seveda popolnoma zaupa strokovnjakom, kajti politika v Sloveniji danes ne premore niti svetlozelene izbire. Vse skupaj spremlja dragulj iz bogate zakladnice demagoškega sprenevedanja, ki obljublja znanosti silne denarje, politiki skok med razvite, ljudstvu pa med in mleko, če bo ZA, v nasprotnem primeru pa lakoto in pomanjkanje.
KDO BO DEKONTAMINIRAL JAVNOST ?
Prebral sem predlog zakona o genski tehnologiji in nisem mogel verjeti svojim očem. V njem črno na belem piše, da so vsi poskusi, spoznanja in informacije popolna tajnost, da bodo vsi udeležneci zavezani popolnemu molku tudi po izteku svojega “mandata”, skratka, da velja popolna zaupnost. Poglejmo si še, kaj predlaganec zakona predvideva ob nesreči, ki bi se pripetila ob zlonamernem ali nenamernem pobegu transgenega organizma v okolje. Najprej mora odgovorna oseba lepo v miru napisati poročilo o nesreči in ga predložiti upravnemu organu, za kar ima čas 14 oz. 30 dni !?!
Potem se po “načrtu zaščite in reševanja” vključi gasilska služba in posebna intervencijska služb (!) , ki sta dolžni inaktivirati in dekontaminirati pobegli transgeni organizem. Kako neki ? Saj še ubogih plevelov in “škodljivih žuželk “, ki jih že desetletja škropijo z najhujšimi strupi, ne zmorejo “inaktivirati” in “dekontaminirati”. Kako neki se bodo našli vrli gasilci lotili pobeglega transgenega mikroba, mi ni jasno in verjetno tudi njim ne.
Najbrž bo gasilska brizga premalo ! Toda glej ga zlomka , v 57. členu lahko končno preberemo celo nekaj o “ participaciji” javnosti, in to v primeru družbene nesprejemljivosti “proizvodov” ( transgena živa bitja so po dikciji zakona namreč proizvodi ! )
Aha, torej “ proizvodi genteha “ lahko celo družbeno nesprejemljivi ! Obeta se nam prava delavnica strahov, hiša groze, prozivodi, ki bodo preveč monstroumni za javnost, čeprav bodo sicer zelo dobičkonosni. Sedaj mi je jasno, čemu naj bi v fantomski komisiji za gensko tehnologijo sedel tudi teolog ( bognedaj ! ) in filozof etične smeri, seveda oba zavezana popolni in strogi tajnosti.
Javnost je seveda popolnoma izločena iz postopka sprejemanja takega zakonskega skropucala. Vključena bo seveda le ob morebitnem pobegu transgenega organizma, ko bo : “ .. okoliško prebivalstvo na splošno razumljiv način informirano o varnostnih ukrepih in o ravnanju v primeru nesreče”.
Ob “upoštevanju stanja znanosti in tehnike “ sem torej Vladi Republike Slovenije predlagal takojšen sprejem moratorija na gensko tehnologijo v Sloveniji !
OKOLJSKA PRAVIČNOST
Zamisel s pesticide obsega popolno uničenje ali vsaj nadzorovanje tako imenovanih škodljivcev, med katere spadajo predvsem pleveli, insekti in povzročitelji rastlinskih bolezni. Od 40. Leta tega stoletja so pesticidi poglavitna opora kemične tehnologije, uporabljene v industrijskem kemtijstvu. Stroški tako zasnovanega in še danes prevladujočega koncepta v Sloveniji so zaradi uničenja biološke pestrosti, zastrupljenih vodnih virov in ogroženega zdravja ljudi izredno visoki. Podatki o učinkih novejših in tudi najnovejših generacij pesticidov govore o nevarnih poškodbah živčnega , nevroendokrinega in imunskega sistema pri človeku in rušilnem delovanju na biotop. Podatki so zaskrbljajoči, toda metodološki problem pozitivistične znanosti omogočajo nadaljnje zamegljevanje nastalih problemov.
VRHUNSKO OROŽJE >
S SILOVITIM RAZVOJEM KEMIJE JE ČLOVEK DOBIL V SVOJE ROKE ENO NAJSTRAŠNEJŠIH OROŽJI PROTI NARAVI , TAKO UBIJALSKO IN TAKO ZAHRBTNO, DA MU NA PLANETU NI ENAKEGA. V ORGANIZMIH POVZROČA PRAVA RAZDEJANJA I USODNE MOTNJE V METABOLIZMU , USTAVLJA CELIČNO DIHANJE, UNIČUJE ENERGETSKE ZALOGE ORGANIZMOV, NEPOPRAVLJIVO POŠKODUJE ŽIVČNI SISTEM, POVZROČA POŠKODBE ORGANIZMOV, NEPOPRAVLJIVO POŠKODUJE ŽIVČNI SISTEM, POVZROČA POŠKODBE KROMOSOMOV IN ŠE BI LAHKO NAŠTEVALI.
Gre za pravo nekrofilijo z enim samim ciljem : brezobzirno uničiti vse, kar se je postavilo na pot človeškemu pohlepu. Nevidni strupi, ki smo jih v začetku sprejemali kot blagoslov, so postal simbol nasilja in barbarstva naše civilizacije nad naravo.
Pri tem se človeštvo sploh ne zaveda, kakšne bodo posledice v prihodnosti. Ne samo da se ne zaveda, tudi celotna znanost je nesposobna napovedati dogodke, ki bodo sledili !!